Odstranili oviro za prodajo Intereurope

Koper – »Nad Intereuropo ne visi več ta damoklejev meč, ampak dolg bo vseeno treba enkrat poplačati,« je po seji nadzornega sveta družbe dejal njen predsednik Vojko Čok. Nadzorniki so se namreč včeraj seznanili z lanskoletnim poslovanjem Intereurope - ki po Čokovih besedah nakazuje pozitiven trend - in podaljšanjem pogodbe o finančnem prestrukturiranju do leta 2020.

»Ta pozitiven trend poslovanja pa bo treba nadaljevati in predvsem krepiti,« meni predsednik nadzornega sveta Intereurope Vojko Čok.  Skupina Intereuropa je po lanskih nerevidiranih podatkih o poslovanju dosegla rast prihodkov od prodaje in  znižanje dolga.  Sogovornik sicer ni želel komentirati, kakšen vpliv na prihodnost Intereurope bo imela njena predvidena prodaja. Trenutno sta po neuradnih informacijah v igri za nakup družbe dva potencialna kupca, in sicer Pošta Slovenije in britanska logistična družba Xpediator. Turški Netlog Logistics, ki med omenjenimi tremi v špedicijskih krogih uživa največji ugled, pa naj ne bi več sodeloval v prodajnih pogovorih.  Za 72-odstotni delež, ki ga prodajajo banke, naj bi bili po poročanju Siola Britanci  pripravljeni plačati okoli 115 milijonov evrov, kar je približno deset milijonov evrov več od ponudbe Pošte Slovenije. Postopek prodaje, ki ga vodi PWC, naj bi se po pričakovanjih sklenil proti koncu meseca.

Nedavne špekulacije, da naj banke upnice, povezane z državo (SID banka in NLB), ne bi bile več naklonjene prodaji Intereurope, zato naj ne bi dale soglasja za refinanciranje Intereuropinega dolga, ki bi po pogodbi zapadel do letošnjega poletja, so se izkazale za napačne. Intereuropa je 1. marca letos z bankami upnicami sklenila dodatek k pogodbi o finančnem prestrukturiranju, ki regulira finančne obveznosti družbe, s katerim je podaljšala veljavnost pogodbe do konca januarja 2020.
 

Prihodki gor, dolg dol

Skupina Intereuropa je imela sicer lani za 160,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov več kot v letu poprej. Rast prodaje so dosegli na vseh treh poslovnih področjih: kopenskem prometu, logističnih rešitvah in interkontinentalnem prometu. Skupina je lani ustvarila 12,8 milijona evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki pa ostaja na ravni leta 2017, in 4,7 milijona evrov čistega dobička, medtem ko so predlani poslovali z dvema milijonoma izgube. Obenem so uspeli znižati neto finančni dolg za 10 odstotkov, na 60,2 milijona evrov.  Skupina je poleg tega lani izvedla za 5,4 milijona evrov naložb, kar je največ v zadnjih letih.