Od polprevodnikov je odvisna polovica svetovne ekonomije

Dr. Sabine Herlitschka je glavna izvršna direktorica Infineon Technologies Austria, hčerinske družbe Infineon Technologies AG, enega največjih mednarodnih proizvajalcev polprevodnikov. Mikroelektronika podjetja Infineon zmanjšuje porabo energije potrošniške elektronike, gospodinjskih aparatov in industrijskih objektov.

Je tudi podpredsednica Zveze avstrijskih industrij in aktivno sodeluje v strateških tehnoloških svetih na evropski ravni. Ljubljano je obiskala ob sklenitvi strateškega partnerstva na področju elektrotehnike, v okviru katerega so na Fakulteti za elektrotehniko UL odprli »Mission Future Hub«. Gre za prostor za aktivno mreženje študentov, raziskovalcev in predstavnikov industrije, ki je namenjen spodbujanju inovacij za digitalni in zeleni prehod. V okviru tega Infineon Technologies Austria financira raziskave in razvoj na področju digitalnega in zelenega prehoda, pa tudi doktorske dizertacije.

Kakšno vlogo ima mikroelektronika pri zagotavljanju konkurenčnosti in inovativnosti Evropske unije?

EU si je zadala zelo ambiciozen cilj, uresničitev zelenega dogovora, v okviru katerega naj bi bistveno prispevala k zmanjšanju podnebnih sprememb in si zagotovila klimatsko nevtralnosti.  Mikroelektronika  je ena izmed glavnih tehnologij, ki zagotavlja uresničitev zavez.  Predvsem močnostna elektronika je pomemben vzvod za uspeh zelenega dogovora, ki mora biti zasnovan tudi tako, da bo krepil konkurenčnost evropskih podjetij. Poglejte tole (iz žepa vzame čip v velikosti sim kartice), to je primer čipa za 'varčevanje z energijo', ki se uporablja za večjo energetsko učinkovitost v fotovoltaiki.

Mikročipi, ki pomagajo pri varčevanju z energijo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zakaj je pomembno, da ima EU lastno proizvodnjo polprevodnikov?

Se še spomnite, česa je najprej manjkalo, ko se je pri nas začel širiti covid? Mask, navadnih, ne FFP2. Evropska unija je nenadoma ugotovila, da svojim državljanom ne more zagotoviti dovolj mask. Vsa tehnologija, ki jo uporabljamo in kroji naše vsakdanje življenje in delo, od telefonov, računalnikov, bele tehnike, aparatov, vozil, deluje zaradi mikroelektronike. Če nimamo dostopa do osnovnih elementov, ki so bistveni za njegovo delovanje in proizvodnjo, če ti elementi niso na voljo ali če drugi namesto nas odločajo, koliko jih lahko porabimo, pomeni, da smo odvisni od drugih.

Na ravni EU je mikroelektronika v skupini šestih tehnologij, ki igrajo ključno vlogo pri doseganju strateških ciljev, saj omogoča delovanje vseh drugih sektorjev. Videli smo, kako je avtomobilska in druga industrija med pandemijo obstala zaradi pomanjkanja čipov. Za nakup na primer osebnih računalnikov so bile dolge čakalne dobe. Odvisnosti na področju bistvenih tehnologij so lahko nevarne, zato zdaj razpravljamo o strateški avtonomiji mikroelektronike na ravni EU.

Kakšne strategije za zagotavljanje te neodvisnosti so že v izvajanju in kaj lahko še pričakujemo?

Evropska unija je pripravila zakonodajni okvir in se v okviru  zakona o čipih zavezala za proizvodnjo 20 odstotkov globalne potrebe po čipih. Trenutno smo pri osmih odstotkih. Nekateri pravijo, da bi bilo najbolje, da bi kar vso proizvodnjo pripeljali nazaj. Ne strinjam se s tem. Pomembno je, da gospodarstvo ostane globalno, je pa za Evropejce pomembno, da krepimo svoje prednosti. Da jih ohranimo in tukaj razvijamo. S tem pa se potem vključujemo v vrednostne verige po svetu in jih tudi ves čas posodabljamo.

Zaradi dejstva, da morajo države članice zagotoviti večji del sredstev za krepitev  razvoja mikroelektronike, je zakon o čipih marsikje sprejet z negodovanjem. Kakšen je vaš odziv na to?

Razumem zaskrbljenost držav članic EU, ker so proračuni po teh težkih časih omejeni. Avstrijska zvezna vlada in parlament sta nedavno potrdila velik proračun za izvajanje zakona EU o čipih. Vsaka država članica EU pa ima tudi svoje nacionalne interese.

Eden izmed slovenskih direktorjev je dejal, da na evropski ravni ne more več dobiti sogovornikov o tem, kako izboljšati motor z notranjim izgorevanjem. Se vam zdi prav, da ob tem, ko zasledujemo podnebne cilje, težimo le k novim tehnologijam in popolnoma zanemarjamo razvoj in izboljšavo novih?

Veliko prizadevanj je usmerjenih k trajnostni mobilnosti, elektrifikaciji, hibridnim pogonom … To je zdaj res prioriteta na vseh ravneh. Poudarjam, da pa moramo ostati odprti do vseh vrst tehnologij in ne zavračati ničesar, kar lahko prispeva k zmanjšanju emisij in obremenjenosti podnebja. Tudi motorji z notranjim izgorevanjem se morajo še naprej razvijati, da bodo bolj energetsko nevtralni. V Evropi imamo iz tega področja zelo veliko kompetenc in škoda bi bilo, da jih ne bi uporabili in odklenili še kakšnega potenciala v tem velikem transformacijskem procesu mobilnosti.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo.

Kakšen je potencial sektorja mikroelektronike?

S 500 milijardami dolarjev, na kolikor je ocenjen, je to v resnici majhen sektor. Ampak omogoča razvoj vseh ostalih sektorjev. Od čipov je odvisna polovica svetovnega BDP-ja in inovacijskega potenciala. Če ni čipov, avto ne deluje, proizvodnje linije se ustavijo, ni energije, ni računalnikov … Pomembnost je zato zelo velika, ta sektor pa krepijo vse regije, tudi ZDA, Kitajska in Japonska, povsod se pojavljajo državne iniciative, kako okrepiti in zaščititi ta sektor.  

Kako pomembno je povezovanje znotraj EU za enoten nastop v globalni ekonomiji?

Evropa je v globalnem okolju pomembna, zato ne smemo misliti, da Nemčija tekmuje proti Franciji. V trenutni geopolitični situaciji si želim videti močno Evropo, kar pomeni, da moramo okrepiti zavedanje, kako privlačen trg smo, kako veliko znanja in kompetenc imamo … Te moči moramo še naprej razvijati in se jih naučiti uporabiti.

V kakšnem smislu uporabiti?

Evropa je privlačna in ima veliko prednosti, mnoge regije želijo dostop do našega trga. Tudi naše strateške usmeritve  so dobre, izziv je le to, kako jih pravočasno uresničiti.

Kaj pa izzivi glede redkih zemeljskih elementov, ki so nujni za proizvodnjo čipov?

Z vrsto ukrepov smo zmanjšali potrebo po redkih zemljah. Spremenili smo celoten razvoj čipa, da smo zmanjšali to odvisnost. Tudi tisti, ki se ukvarjajo z razvojem baterije, se skušajo znebiti te odvisnosti od redkih elementov. Raziskave in inovacije so ključ.

Kako sodelovanje med akademsko sfero, industrijo in državnimi institucijami pospešuje razvoj. Kaj je ključno za spodbujanje raziskav in razvoja?

Uspešen inovacijski ekosistem je vedno zgrajen s sodelovanjem med vsemi omenjenimi deležniki. Pri tem pa je ključno kroženje ljudi. Torej, da kadri prehajajo iz akademske sfere v gospodarstvo ali politiko in tudi obratno. Mi imamo trenutno enega od profesorjev, s katerim sodelujemo, tudi, ko je na fakulteti, trenutno aktivnega v podjetju, in obratno, imamo predstavnike iz našega podjetja, ki se vključujejo v izobraževalne procese na fakultetah in srednjih šolah.

Kako je prisotnost podjetja vplivala na razvoj koroške regije?

Ko smo leta 1970 začeli, smo bili samo proizvajalec, danes pa smo eno najbolj raziskovalno usmerjenih podjetji. 70 odstotkov vsega denarja, ki je namenjen za R&R, pride od Infineona. En zaposlen v našem podjetju generira tri nove zaposlene v celotnem ekosistemu.

Kakšen je vaš cilj v novo ustanovljenem centru na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani?

Gre za združevanje sil v razvoju in uporabi znanja, ki ga imamo. Ocenjujemo, da je na Fakulteti za elektrotehniko veliko kompetenc, ki jih potrebujemo, predvsem na področju energetske učinkovitosti.  Vsi smo del regije Alpe Adria, zato kot en trg lahko bolj učinkovito privabimo kadre. Znanstveniki in inženirji so ključ za prihodnost, so tisti, ki edini lahko uresničijo klimatske cilje.

Kako pa sodelujete s slovenskimi podjetji?

Na seznamu imamo okoli 25 slovenskih poslovnih partnerjev.