Neomejen dostop | že od 9,99€
Čeprav so letos vse oči uprte v delnice in še posebej tiste, ki so povezane z razvojem umetne inteligence, so se tudi obveznice, kot nekoliko manj tvegan naložbeni razred, izkazale za donosne. V povprečju so evropske obveznice do začetka decembra pridobile 4,3 odstotka. Še več so pridobile evropske visokodonosne obveznice z neinvesticijsko oceno, in sicer kar 9,2 odstotka.
Spomnim lahko, da so obveznice že zelo star finančni instrument, ki se uporablja že stoletja. Malokdo ve, da je v obtoku še veljavna 400 let stara nizozemska obveznica brez zapadlosti, ki je bila izdana davnega leta 1624 za popravilo škode po poplavah.
Lastnik te obveznice, ki prinaša 2,5 odstotka letnih obresti v neskončnost, je newyorška borza. Vse to nam pove, kako so obveznice pomagale zgraditi moderni svet. Obveznice so dobile vojne in pokopale države ter pomagale financirati številne pomembnejše projekte. V zadnjem času pa pomagajo financirati podatkovne centre in čipe, ki poganjajo umetno inteligenco.
Ocenjuje se, da je več kot polovico svetovnega dolga izdanega v obliki obveznic. Največji svetovni posojilodajalec pa ni več banka kot včasih, ampak investicijska družba BlackRock, ki upravlja največji portfelj obveznic na svetu.
Obveznice tako predstavljajo enega manj tveganih in bolj stabilnih naložbenih razredov, saj so v zadnjih 25 letih izkazale negativne donose le v letu 2022. V tem tisočletju so evropske obveznice v povprečju na leto izkazale 3,5-odstotno donosnost. Vse to upoštevajoč, da smo imeli veliko finančno krizo, dolžniško krizo evropskih perifernih držav, pandemijo in vojno v Ukrajini. Poleg letošnjega leta so evropske obveznice tudi v lanskem letu izkazale zelo visoke donose v višini okrog osmih odstotkov.
Zaradi slabše gospodarske situacije v Evropi in vidnega zmanjševanja pritiskov na rast cen je Evropska centralna banka ECB v četrtek že četrtič zmanjšala ključno obrestno mero, ki zdaj znaša tri odstotke. Analitiki pričakujejo, da bo do konca prihodnjega leta še vsaj pet znižanj, ki bodo to obrestno mero pripeljale na raven 1,5 odstotka. Smer in tudi velikost nižanj postaja vse bolj jasna, če se pogleda vztrajno drsenje euriborja in tudi evropske obrestne zamenjave.
Upoštevajoč vse trenutno razpoložljive podatke in možnosti se ni čuditi, da so investitorji optimistični, saj tudi za novo leto 2026 pričakujejo zanimive donose tudi pri obveznicah. Medtem ko se je donosnost slovenskih dvanajstmesečnih zakladnih menic zdaj spustila na 2,5 odstotka, imetniki obveznic v naslednjem obdobju vsekakor pričakujejo višje donose. Obveznice tudi v prihodnjih letih ostajajo zelo zanimiv naložbeni razred.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji