Ob menjavi vlade Slovenija v dobri gospodarski kondiciji

Ljubljana – Slovenija je ob nastopu Šarčeve vlade v dobri gospodarski kondiciji. »Rast in izvoz ostajata na visokih ravneh, razmere na trgu dela so ugodne, imamo visok presežek v zunanji bilanci, rast cen ne odstopa od napovedi, pričakujemo nadaljevanje visokega gospodarskega cikla,« razmere ocenjuje v. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle.

V prvi polovici leta so se nekateri kazalniki iz mednarodnega okolja (industrijska proizvodnja, izvoz, poslovna pričakovanja in drugo) sicer slabšali, zadnji podatki pa so spet nekoliko boljši, pravi Vasle: »To pomeni, da so predpostavke mednarodnega okolja, ki jih bomo uporabili pri jesenski napovedi, nekoliko nižje, a ne zares slabše. Še februarja letos so bila prevladujoča pričakovanja, da se bo BDP v evrskem območju letos zvišal za 2,3 odstotka, povprečje avgustovskih napovedi pa je, da bo višji za 2,1 odstotka. Popravek torej ni bistven.«

To se izraža tudi na podatkih iz slovenskega okolja, predvsem izvoz je bil v poletnih mesecih relativno visok, industrijska proizvodnja je ostala ugodna, spodbudni so tudi naložbe in gradbeništvo – vse te predpostavke se po prepričanju sogovornika pri jesenski napovedi ne bodo bistveno spremenile.

Kmalu pripravljena jesenska napoved

Začetek leta je bil pri napovedi za Slovenijo nekoliko nižji od pričakovanj, ugotavljajo v Umarju, za prihodnje pa bo veliko odvisno od podatkov, ki jih bo ta petek sporočil državni statistični urad (Surs) – napovedani so namreč podatki o gospodarski rasti v drugem četrtletju letos in revidirana napoved rasti BDP za lani, ki, pravi Vasle, »lahko marsikaj spremeni«.

Na podlagi teh podatkov bodo v Umarju jesensko napoved gospodarskih gibanj pripravili v prihodnjih tednih, verjetno po sestavi nove vlade. Nove napovedi bodo Šarčevi ekipi služile tudi kot podlaga za pripravo rebalansa državnega proračuna za prihodnje leto, ki bo verjetno vključeval tudi apetite iz koalicijske pogodbe.

Spomnimo, Umar je Sloveniji za letos napovedal 5,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,8-odstotno, Boštjan Vasle pa pri novi napovedi ne pričakuje bistvenih odstopanj od teh številk.

Pa zdaj lahko govorimo o pregrevanju našega gospodarstva, ki je v zadnjih dveh letih med tremi najhitreje rastočimi v Uniji? »Na to vprašanje ni mogoče dati enoznačnega odgovora. Še vedno prevladujoča množica podatkov kaže, da visoka rast še ni previsoka in da so stvari obvladljive. Obstajajo pa tudi znaki, da bi kje lahko govorili o pregrevanju: imamo visoke cene na trgu nepremičnin in veliko pomanjkanje usposobljene delovne sile, vse več podjetij iz čedalje več panog poroča o tem.«

Nemški izvozni optimizem

Za naše izvoznike so pomembne spremembe v naši najpomembnejši gospodarski partnerici Nemčiji. Vplivni gospodarski inštitut Ifo iz Münchna je že v ponedeljek poročal o izboljšanju gospodarskih razmer, včeraj pa je razkril še najnovejše podatke o vse boljših pričakovanjih nemških izvoznikov, predvsem tistih iz avtomobilske industrije.

Po umiritvi ostre Trumpove protekcionistične retorike, vsaj kar zadeva čezatlantsko trgovino, nemški proizvajalci avtomobilov spet načrtujejo večji izvoz, prav tako tudi močna nemška farmacevtska industrija. Podjetja iz elektro-, kovinske in tekstilne industrije so za zdaj v svojih izvoznih pričakovanjih še nekoliko bolj zadržana, ugotavlja Ifo.

Iz Bruslja prihajajo pobude za zmanjšanje napetosti v svetovni trgovini. Evropska unija bo, kot je izvedel Bloomberg, prihodnji mesec gostila srečanje trgovinskih ministrov, vključno s predstavnikoma ZDA in Japonske, na srečanju naj bi se pogovarjali, kako nasloviti kitajske trgovinske prakse, ne da bi marginalizirali vlogo Svetovne trgovinske organizacije.

»Še leto in pol gotovo ne bo krize«

Še leto in pol gotovo ne bo krize, je prepričan direktor družbe Knauf Insulation Tomaž Lanišek. Po njegovem mnenju bo prihodnja kriza blažja kot prejšnja, saj so se podjetja v zadnji krizi veliko naučila, poleg tega so trdnejše tudi banke. Vendar tveganje predstavlja Donald Trump.

Lanišek je opozoril, da je produktivnost v Sloveniji na 80 odstotkih evropskega povprečja, zato bi morala biti rast produktivnosti natančno opredeljena tudi v koalicijski pogodbi. Iz predloga koalicijske pogodbe pa je po besedah predsednika Združenja Manager Aleksandra Zalaznika nekaj pozitivnih sprememb glede razbremenitve plač. Kritičen pa je do napovedane 50-odstotne obdavčitve kapitalskih dobičkov: »Kapital se namreč seli tja, kjer se najhitreje oplaja. Če ne moremo ohraniti in privabiti podjetij, Slovenija ne more biti uspešna. Zato je potrebno pravo ravnovesje med ukrepi za podporo gospodarstvu ter podporo vseh zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju.« Poudaril je, da se ideje Levice dobro slišijo, vendar je treba denar najprej ustvariti, da ga lahko delimo.

Eno večjih tveganj za rast evropskega in slovenskega gospodarstva je pomanjkanje kadrov. »Na Češkem ni več kadra za zaposlitev, na Slovaškem ne morejo več postaviti tovarn. Tudi mi se temu približujemo,« je poudarila direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar. Po njenih besedah je konkurenčna prednost Slovenije, da ima ljudi z dobrim tehnološkim znanjem. Zato so se za Slovenijo odločili tudi investitorji, kot sta proizvajalec robotov Yaskawa in eno najnaprednejših podjetij v avtomobilski industriji Magna.