Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Novembra poslabšanje razmer, najbolj izpostavljene storitve

Po mnenju Banke Slovenije so zdaj ključni ukrepi fiskalnih politik za preprečitev še večjega gospodarskega padca, čeprav primanjkljaj pri tem narašča.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
FOTO: Voranc Vogel/Delo
M. J.
25. 11. 2020 | 09:45
25. 11. 2020 | 10:08
2:39
Ljubljana – Gospodarske razmere v območju z evrom so se na začetku zadnjega letošnjega četrtletja začele spet poslabševati ob ponovni zaustavitvi javnega življenja, ugotavljajo v Banki Slovenije. Pričakujejo izpad aktivnosti v številnih državah evrskega območja, ki naj bi bil precejšen, a ne tako izrazit kot v  letošnjem drugem četrtletju. Znižujejo se tudi napovedi rasti za leto 2021.

Tudi v Sloveniji se ponovno zaostrujejo gospodarske razmere, a po razpoložljivih podatkih manj kot spomladi, okrevanje na trgu dela se je ustavilo. Državne subvencije podjetjem za ohranjanje zaposlenosti in pomoč ranljivim skupinam prebivalstva povečujejo državni primanjkljaj, ki pa naj bi ostal na povprečju evrskega območja.

V BS ocenjujejo, da so v trenutnih razmerah ukrepi domače in tujih fiskalnih politik ključni za preprečevanje še obsežnejšega padca gospodarske aktivnosti, čeprav povečujejo državne primanjkljaje. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v Sloveniji do septembra znašal 2,3 milijarde evrov, medtem ko smo lani v tem obdobju imeli presežek v višini 233 milijonov evrov. 

Obeti za izvoznike se z novim valom epidemije vsaj za zdaj niso močneje poslabšali. Podjetja v predelovalnih dejavnostih so v anketi Sursa novembra v primerjavi z oktobrom sicer znižala oceno pričakovanega izvoza, a je ta ostala višja kot pred letom dni.

Novembra se je zaupanje v gospodarstvu močno zmanjšalo, vendar vrednosti kazalnikov ostajajo nad ravnmi iz letošnjega maja. Črnogledost je po oceni centralne banke izrazita med potrošniki, ki pričakujejo opazen dvig brezposelnosti in zelo zadržano trošijo.

V Banki Slovenije pri tem poudarjajo, da predvsem v segmentu storitev kot najbolj prizadetem delu gospodarstva obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize. Te dejavnosti so v domačem gospodarstvu pred krizo zagotavljale približno 22 odstotkov delovnih mest in ustvarile 20 odstotkov dodane vrednosti. Možnost hitrejše normalizacije razmer po drugi strani daje hiter napredek pri razvoju cepiv proti covidu-19 in njihova množična uporaba v kratkem času.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine