Ljubljana – Tako kot v Slovenijii je tudi v drugih državah regije Jugovzhodne Evrope nastalo kar nekaj opaznih lastniških sprememb v bančnem sistemu in še kar nekaj jih je tudi pričakovati. Slovenija se je s prodajo NKBM, Abanke in Gorenjske banke pridružila državam, v katerih je bančni sistem v večinsko tuji lasti.

Bančni sistemi držav na Balkanu delujejo v zelo različnih okoljih. Kljub temu pa imajo nekaj skupnih točk. Zelo velik delež bančnega sistema je v večinsko tuji lasti, poleg tega je v vseh državah opaziti zelo veliko koncentracijo. Vsem državam je tudi skupno, da država nima pod lastniškim nadzorom večje komercialne banke. Državno lastništvo je mogoče opaziti predvsem v bankah, ki se bodisi sanirajo bodisi zapirajo.

Kljub temu je v večini držav mogoče pričakovati velike lastniške spremembe, kar seveda omogoča vstop na trg novim zainteresiranim bančnim skupinam.

banke balkan

Razlogov za spremembe v lastništvu je več, povezani pa so s preteklimi dogodki, spremenjeno zakonodajo in pričakovanim gospodarskim razvojem držav. Zaradi strožje evropske regulative imajo banke z območja EU manjši interes delovati v manjših državah zunaj območja. Poleg tega ima večina držav na območju tudi majhno potrebo po širšem naboru finančnih storitev. Ker banke evrskega ombočja zaradi regulacije nimajo več tako velikega interesa v regiji, kot so ga imele pred desetimi leti, se priložnost ponuja bančnim skupinam v regiji.

OTP v francoskih škornjih

Najopaznejši je bil v zadnjem obdobju umik francoske Société Générale. Francoska banka se umika z vseh trgov, na katerih se ji ni uspelo prebiti med največje tri in na katerih ni dosegla zadostnega obsega poslovanja. Umika se tudi iz Črne gore, kjer je med največjimi tremi, a je kljub temu obseg njenega poslovanja premajhen. Ostaja le v Romuniji. Državi druži ne le jezikovna podobnost – romunščina in francoščina spadata v romansko skupino jezikov – ampak sta tudi močno poslovno povezani. Dacia je pomemben del skupine Renault. Société Générale je z banko BRD tretja banka v Romuniji in ob vseh drugih dejavnikih je to dovolj, da za zdaj BRD ostaja del skupine.

Na mesto Francozov z velikmi koraki stopa banka OTP. Največja madžarska banka ima sedež zunaj evrskega sistema, kar ji daje nekaj manjših prednosti pri poslovanju. A ključen je njen cilj, da postane najmočnejša banka v regiji. Uspelo se ji je razširiti v osem ciljnih držav Balkana. Ni je le ša na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Predsednik uprave madžarske banke in milijarder Sándor Csányi je v nedavnem intervjuju za madžarske medije izjavil, da so z vstopom v Slovenijo zaključili pohod po regiji.

Bančni sistem večinsko v tujih rokah

Je to priložnost za druge? Res je, da je prodor med največje banke v državah večinoma nedosegljiv, a priložnosti za vstop je še kar nekaj. Tudi v državah Balkana se povečujejo kapitalske zahteve, kar manjše banke sili bodisi v zmanjševanje obsega poslovanja ali v iskanje kapitalsko močnih lastnikov. V skoraj vseh državah se tako najde banka, ki bo morala zapreti vrata, če v doglednem času ne najde kapitalsko močnega partnerja.

Poleg tega svoj posel zaključujejo tudi skladi zasebnega kapitala, ki so pred leti v posamezne banke vstopili kot sanatorji. Na prodaj bo veriga bank Addiko. Sklad Advent je že lani razmišljal o različnih variantah, med katerimi je tudi borzna kotacija delnic. Nedodelana je tudi strategija Sberbank, potem ko je EU proti Rusiji uvedla sankcije. Teh še nekaj časa ne bo konec, posledično pa tudi banka ne more izvajati svoje na začetku pripravljene strategije. Vprašanje pa je tudi, ali bodo glede na razmere doma v regiji vztrajale tudi italijanske banke.

Od desetih držav Balkana jih ima devet večino bančnega sistema v tuji lasti. Izjema je le Madžarska, kjer banke v večinski tuji lasti obvladujejo 45 odstoktov bilančne vsote sistema. Za večino držav je značilna tudi visoka stopnja koncentracije. Tri največje banka obvladujejo od 37 do 59 odstotkov trga. Poseben primer bo Črna gora, kjer je OTP postala lastnica dveh največjih bank. Nekaj podobnega kot v Sloveniji, kje ja Apollo postal lastnik druge in tretje največje banke.

NLB v tekmi s skladi zasebnega kapitala

Ključna težava vseh trgov je, da imajo zelo skromno razvite trge finančnih instrumentov in ob dokaj skromni kapitalski moči trgov imajo posledično tudi banke manjši nabor storitev in seveda manj posla. To je priložnost za »specialiste«, ki so se sposobni prilagoditi posebnostim trgov, kar se v velikih mednarodnih sistemih ne obnese. Na to upa tudi NLB, ki ji bodo konec letošnjega leta potekle omejitve na področju kapitalskih povezav. NLB je, poleg Slovenije, med večjimi bankami še v Črni gori, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Za vse države je značilen zelo skromen bančni sistem. Za primerjavo, bilančna vsota vseh štirih skupaj ne dosega niti dve tretjini slovenskega bančnega sistema. NLB je v tujini prisotna še v Srbiji, kjer pa nima dovolj velikega tržnega deleža.

Seveda pa ne bo edina NLB, ki bo poskušala povečati vpliv v regiji. Glede na trenutne razmere bi se lahko tudi kateri od skladov zasebnega kapitala, ki je že prisoten v bančnem sistemu regije, odločil zgraditi regionalno banko in jo potem za višjo ceno ponuditi lastniku ali pa celo uvrstiti na borzo.

Dober dan!

NLB v boju za drugo banko Srbije

Sorodni članki

Sveže dnevne novice takoj, ko se zgodijo

Več iz teme

Komentarji

Novice

Gospodarstvo

Delov poslovni center

Šport

Kultura

Mnenja

Magazin