NLB in NKBM brez besede pri metodologiji in prenosu terjatev

Ljubljana – NLB pri ukrepih za sanacijo bančnega sistema ni mogla sodelovati pri določitvi metodologije za oceno vrednosti sredstev niti ni imela končne besede o tem, katere terjatve bodo prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), je danes na zaslišanju parlamentarne preiskovalne komisije dejal nekdanji predsednik uprave NLB Janko Medja.

Predsednika preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB Jerneja Vrtovca (NSi) je med drugim zanimalo, zakaj so bili uporabljeni različni vatli pri uvrstitvi določenega podjetja ali skupine na seznam terjatev za prenos – kot primer je navedel skupino DZS, ki je bila prenesena, in KD Group, ki ni pristala na slabi banki, v obeh primerih pa gre za finančni holding.
 

Brez besed pri seznamih

Medja, ki je NLB vodil od jeseni 2012 do februarja 2016, torej tudi v času ukrepov države za krepitev bančnega sistema leta 2013, na to ni znal odgovoriti, ker da se ne spomni konkretnih primerov. Medja je pojasnil, da so seznam za prenos pripravljale strokovne službe banke, na koncu pa je o tem odločala evropska komisija. Vse skupaj je po Medjevih besedah usklajevala Banka Slovenije, ki je imela tudi vpoglede v portfelje drugih bank. »Čeprav je bila NLB največja banka, nismo bili povabljeni na nobeno usklajevanje o seznamu terjatev za prenos,« je dejal.

Zakaj določene terjatve oziroma naložbe, ki so bile na seznamu za prenos, nato niso bile prenesene – Vrtovec je navedel družbe Kolektor, Telekom Slovenije, Intereuropa, Petrol –, Medja ne ve, ker nima dostopa do vseh dokumentov.


 

O pregledih aktive bank

O rezultatih pregleda kakovosti aktive (AQR) je Medja povedal, da se v določenih primerih niso strinjali z metodologijo, ki se jim je zdela prestroga. »Ne vem, ali je Deloitte AQR delal po mednarodnih računovodskih standardih, domnevam pa, da ne,« je dejal.

Končna ocena NLB o bančni luknji je bila na koncu na podobni ravni kot pri rezultatih pregleda kakovosti aktive banke. Razliko v prvotnih ocenah NLB, koliko potrebuje kapitala, in končnih izračunih je Medja pojasnil s tem, da pri prvi oceni še niso pregledali celotnega portfelja, presenečenja so odkrili predvsem pri naložbah v tujini, hkrati so strokovne službe NLB med letom 2013 prevzemale priporočila evropskega bančnega organa EBA, ki so postajala strožja.



Medja je povedal, da NLB ni mogla tvegati kapitalske neustreznosti in izgube zaupanja depozitarjev, zato je bila edina možnost vključitev v ukrepe za sanacijo bank.

NKBM brez volana

Tudi nekdanji predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc je povedal, da pri sanaciji bank stvari »nismo imeli v svojih rokah«. Kot je dejal niso imeli vpliva ne na to, kdo je opravljal preglede kakovosti banke, ne na to, katere terjatve so ostale na seznamu za prenos na DUTB.

Glede razhajanj o velikosti bančne luknje, je Hauc dejal, da so bila zavarovanja za posojila podcenjena, zato so bile vrednosti prenosov nižje in zato smo rabili več denarja za sanacijo bank. Hauca je ocenil, da bi morali na slabo banko prenesti še več slabih posojil, a medresorska komisija tega ni dovolila.

»Nižje prenosne vrednosti so DUTB  omogočile večji manevrski prostor pri prodaji terjatev,« je ocenil Hauc.

Ker Hauc javno ni hotel govoriti, o konkretnih komitentih banke in zaposlenih, je komisija sejo za javnost zaprla.