Negotovosti za Magno

Ljubljana – Za drugo fazo Magnine investicije so bila odkupljena skoraj vsa od 108 potrebnih zemljišč, a lahko se zaplete že z načrtovanim začetkom proizvodnje lakirnice februarja prihodnje leto. Okoljevarstvenik Gorazd Marinček namreč predlaga prekinitev postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za Magno.

Prerekamo pravno osnovo tako za okoljevarstveno soglasje, ki ga je Magna že dobila, kot za okoljevarstveno dovoljenje zaradi kršitve 69. člena zakona o vodah. Ta na vodovarstvenih območjih prepoveduje gradnjo naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, je Marinček poudaril na javni obravnavi glede izdaje okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) na Agenciji za okolje. Zato predlaga prekinitev postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za Magno, dokler se ne razjasni zakonodajna osnova na ministrstvu za okolje ter morda na upravnem in ustavnem sodišču.
 
Po njegovih besedah sta nezakonita tudi tako imenovani lex Magna ter pogodba med vlado in Magno glede investicije v lakirnico.

Pravna svetovalka Magne Ana Grabnar je poudarila, da Magna ne bo kršila predpisov in bo ravnala v skladu tudi z 69. členom zakona o vodah: »Ta določba ni enopomenska in absolutna, ampak je treba upoštevati sistem, v katerega je umeščena. Navedeno je Magna preverila tudi pri Inštitutu za javno upravo, ki je potrdil, da določbe 2. odstavka 69. člena zakona o vodah ni mogoče in se ne sme razlagati neodvisno od drugih določb zakona.«

Vodja projekta Magna Nukleus David Adam je ocenil, da lahko svoj cilj, to je zagon proizvodnje v lakirnici februarja prihodnje leto, dosežejo: »Imamo več kot 140 zaposlenih in zamuda z začetkom proizvodnje bi seveda imela močan vpliv na nas.« V obrat so po njegovih besedah že vgradili 99 odstotkov vse potrebne tehnologije in jo testirajo.
 

Trije stranski udeleženci

Marinček sicer zastopa Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (Rovo), enega od treh stranskih udeležencev v tem postopku. Preostala dva udeleženca sta Zveza ekoloških gibanj (ZEG) in občina Miklavž na Dravskem polju. O njihovih pripombah bo odločala Agencija za okolje. Stranski udeleženci imajo po izdaji OVD možnost pritožb na ministrstvo za okolje, na njihovo odločitev pa na upravno sodišče.

O varovanju voda je spregovoril tudi Karel Lipič z ZEG. Ta ne nasprotuje gradnji lakirnice ter ne nasprotuje osnutku OVD, ker je skladen z zakonodajo in upošteva splošne zahteve spusta emisij v okolje. Vanj pa želijo po Lipičevih besedah umestiti dodatno varovalko v skladu z novo ustavno določbo glede varovanja pitne vode, saj lakirnica stoji na vodovarstvenem območju.



Župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar pa je opozoril, da s priključitvijo Magne na javno kanalizacijsko omrežje ta sistem ne bo vzdržal dodatnih odpadnih voda: »Ob izjemnih količinah vode smo že doživljali poplave. Sistem ni bil načrtovan za takšne količine, zato bo treba povečati kapacitete dela kanalizacije. Nekaj smo s pomočjo države že naredili, ne pa še glavnega dela. Zato zahtevamo ustrezne garancije, kdo bo prevzel posledice, odgovornost in financiranje morebitne škode.« Na Arsu so odgovorili, da so od upravljavca kanalizacijskega sistema Nigrada dobili soglasje, da se Magna lahko priključi na kanalizacijsko omrežje. Ministrstvo za gospodarstvo je že naročilo izdelavo idejne zasnove rekonstrukcije kanalizacijskega omrežja in del rekonstrukcije tudi že financiral. Ministrstvo za okolje pa je občino Miklavž uvrstilo med občine s slabšo kakovostjo zraka, kar gospodinjstvom omogoča koriščenje subvencij EKO sklada.
 

Ena okoljevarstvena organizacija v nadzoru

Nadzor nad okoljskimi paramentri opravlja tudi monitoring skupina, za sodelovanje v tej pa se razen  Alpe Adrie Green ni odločila nobena druga okoljevarstvena organizacija, čeprav so bila mesta tudi za te, je povedal župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak. Po njegovih besedah so meritve mnogo pod zakonodajnimi mejami in nivoji, ki so opredeljeni v okoljevarstvenemu soglasju.
 
Adam pa je povedal, da je Magna implementirala tudi pobude skupine za monitoring; postavili so fotovoltaiko, solarno tehnologijo in zbiralnik deževnice. Povedal je, da karoserij ne bodo vozili s tovornjaki na dizelski pogon, ampak so naročili vozila na utekočinjeni zemeljski plin.
 

Priprave na drugo fazo

 
Magna se medtem že pripravlja na drugo fazo projekta, za katero je Adam dejal, da je odvisna od povpraševanja strank. Magna je sicer že maja na Arso vložila vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za obrat za izdelavo karoserij in sestavljalnico vozil. Občina pa je od potrebnih 108 pridobila 106 zemljišč, našli so tudi parcele za nadomestno kmetijsko zemljišče, da ne bo potrebno krčenje rogoškega gozda. Iniciativa rešimo rogoški gozd je sicer dobila tudi občinsko priznanje, je dodal Soršak.