Ljubljana – Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je pandemija covida-19 korenito spremenila, še posebej življenje in delo številnih žensk. To je med drugim pokazala raziskava združenja Deloitte, v kateri je bilo anketiranih skoraj 400 zaposlenih žensk po vsem svetu na različnih delovnih mestih in iz različnih panog. Skoraj 82 odstotkov žensk je povedalo, da pandemija negativno vpliva na njihovo življenje, skoraj 70 odstotkov od teh pa ima tudi dvome glede možnosti nadaljnjega razvoja svoje kariere.

Po podatkih raziskave bi pandemija lahko ogrozila napredek, ki je bil v zadnjih letih dosežen pri enakosti spolov. Obenem raziskava organizacijam ponuja predloge, kaj lahko naredijo v podporo ženskam in kako jim lahko pomagajo pri uspehu in napredku v karieri. Tako delodajalci lahko ukrepajo na različne načine, od bolj fleksibilnih oblik dela do odprave mikroagresije na delovnem mestu.

Ogromni izzivi

»Zaradi covida-19 smo vsi morali temeljito spremeniti svoje vsakdanje življenje. Ne le iz raziskave, ampak tudi iz izkušenj, osebnih in naših zaposlenih, z gotovostjo trdim, da je veliko žensk razpetih med delom in povečanimi obveznostmi doma, zaradi česar se srečujejo z ogromnimi izzivi,« pravi Barbara Žibret Kralj, izvršna direktorica in odgovorna partnerica pri Deloittu Slovenija. »Smo na prelomnici. Ker se konec pandemije še ne kaže, smo organizacije primorane ženskam pomagati, da so lahko uspešne tako doma kot v službi. Podjetja smo prevzela veliko družbeno odgovornost, ki presega zgolj klasično podjetniško odgovornost. Zavedamo se, da če tega ne storimo, bosta naša družba in gospodarstvo utrpela še večje in dolgotrajnejše posledice, ki so vsekakor neizogibne.«

Skrb vzbujajoča izguba priložnosti za delo

Anketiranke zaradi pandemije opažajo spremembe v svoji vsakdanji rutini, saj zdaj opravljajo več gospodinjskih opravil (65 odstotkov), tretjina pa jih tudi navaja, da so bolj obremenjene v službi. Tiste, ki pravijo, da pandemija ovira njihovo vsakdanjo rutino, čutijo največje posledice na svojem telesnem (40 odstotkov) in duševnem počutju (39 odstotkov) ter se čutijo nezmožne ohranjati pravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem (40 odstotkov).

»Skrb vzbujajoča je pravzaprav izguba priložnosti za delo, v manj razvitih državah pa izguba priložnosti za izobraževanje. Izjemno skrb vzbujajoče pa je tudi pričakovanje družbe kot celote. Pandemija in trenutna delovna okolja, ki ženske po vsem svetu po sili razmer po opravljenih analizah vračajo v domača okolja (pri tem ne mislim na delo od doma kot tako), kar kličejo po spolnih stereotipih iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Tega si ne želimo,« je ob rezultatih raziskave kritična Barbara Žibret Kralj.

Raziskava še kaže, da se s posebnimi izzivi srečujejo tudi ženske, ki v svojem gospodinjstvu skrbijo za druge družinske člane. Delež teh je pred pandemijo znašal 17 odstotkov, zdaj pa že 48 odstotkov. Večina žensk z otroki pravi, da imajo večje obveznosti, povezane z varstvom otrok (58 odstotkov) in izobraževanjem oziroma šolanjem na domu (53 odstotkov).
Po drugi strani pa se ženske, ki nimajo teh obveznosti, čutijo bolj dolžne, da so delodajalcu ves čas na razpolago (53 odstotkov), v primerjavi s tistimi, ki omenjene obveznosti imajo (44 odstotkov). To pa je vir povsem drugačne vrste stresa, ki povzroča občutek preobremenjenosti na delovnem mestu pri 58 odstotkih žensk iz omenjene prve skupine in 41 odstotkih žensk iz druge skupine.

Pandemija ogroža kariere žensk

V raziskavi so številne zaposlene ženske poudarile, da pandemija poleg velikih sprememb v njihovem vsakdanu tudi negativno vpliva na razvoj njihove kariere tako na krajši kot tudi na daljši rok. Medtem ko velika večina anketirank vidi vsaj določen potencial za karierni razvoj v prihodnjem letu – na primer napredovanje, povišek, spremenjena vloga ali večja odgovornost –, pa se jih 60 odstotkov sprašuje, ali si takšnega napredka sploh želijo glede na to, kaj je po njihovem zanj potrebno. Tako se kar 23 odstotkov vprašanih žensk, ki menijo, da morajo biti delodajalcu vedno na voljo, boji, da bodo prej ali slej postavljene pred izbiro med zasebnimi in poklicnimi obveznostmi. In deset odstotkov teh jih tudi pravi, da bi morda morale razmisliti o prekinitvi ali celo koncu svoje kariere.

Šest predlogov za organizacije

Poleg analize kariernih ciljev anketiranih žensk in izzivov, s katerimi se srečujejo, pa raziskava Deloitta Globala ponuja tudi šest predlogov, kako lahko organizacije svojim zaposlenim pripadnicam nežnejšega spola ponudijo potrebno podporo v času pandemije. Predlogi vključujejo uvedbo fleksibilnih oblik dela, poudarek na zaupanju in empatiji, priložnost za mreženje in mentorstvo, uvajanje rešitev, ki so se v preteklosti že obnesle pri posamezni zaposleni in so ugodno vplivale na njeno življenje, odpravo nezavednih predsodkov pri načrtovanju nasledstva in napredovanja v organizaciji ter spodbujanje vrednot, kot so raznolikost, spoštovanje in vključenost, da te postanejo nepogrešljiv del vsakdanje delovne kulture.

»Raziskava kaže, da ni enotne rešitve za to, kako lahko organizacije kar najbolje podprejo ženske v času pandemije in tudi v prihodnosti,« pa dodaja Meta Mežnar, vodja komunikacij v regiji Deloitte CE South. »Letošnje leto bo ključno za doseganje raznolikosti spolov na delovnem mestu. Prožnost, enakopravnost in vključenost pri podpori ženskam, da dosežejo svoje karierne cilje, morajo biti nekatere od največjih prioritet podjetij.«

V Deloittu Slovenija je možnost dela od doma ena od številnih fleksibilnih oblik organizacije delovnega procesa že vrsto let. »A s tem je tako kot z vsako 'novo implementirano obliko procesa': optimalno deluje v optimalnih razmerah, v pandemiji pa so te daleč od idealnih. Delo od doma ob enem ali več šoloobveznih otrocih, najstnikih ali malčkih, vzdrževanje urejene družinske dinamike ob gospodinjskih opravilih in na drugi strani prizadevanje za dobro opravljene službene izzive terjajo svoj davek. Zato sta empatičen delodajalec in dobra interna komunikacija v trenutnih razmerah ključnega pomena,« dodaja Mežnarjeva.