Napovedi dobre, potrebni so ciljani ukrepi za podjetja

Napovedi za rast območja z evrom so zdaj dobre, pretekle odločitve in pomoč ECB in evropske komisije so bile ustrezne, zato smo na dobri poti okrevanja, a še veliko dela nas čaka v prihodnje. Pomoč gospodarstvom, podjetjem in delavcem mora biti bolje ciljana, so se strinjali udeleženci neformalnega srečanja finančnih ministrov EU na Brdu pri Kranju, ki so se jim pridružili tudi guvernerji centralnih bank.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni ima cepilno kampanjo za velik uspeh EU, saj »pozimi nismo imeli tega občutka, začetek je bil težak, zdaj pa je več kot 71 odstotkov odraslih cepljenih. Različica delta je zelo nalezljiva, imamo 13 držav, kjer število primerov narašča, a na srečo število smrti ostaja nizko.«

Kar zadeva gospodarstvo, je drugo četrtletje prineslo še bolj pozitivne številke, to je podlaga za optimizem za 2021. »Zdajšnja glavna tveganja in težave, kot so so ozka grla pri dobavi in inflacija, so začasne narave. Naša makroekonomska politika mora še naprej podpirati gospodarstvo. Izognili smo se valu stečajev, potrebujemo bolj selektivno pomoč podjetjem in delavcem. Vsekakor pa zdaj ni čas za nenadne omejevalne politike, to bi bilo zelo nevarno,« je povedal Gentiloni in dodal, da je komisija doslej potrdila 18 načrtov za okrevanje in odpornost, čim prej pa želijo sprejeti še preostalih devet.

Od zadnjega podobnega srečanja pri nas leta 2008 »se je marsikaj  spremenilo za Slovenijo, ki je brez dvoma poskrbela za konvergenco in tudi globalno gledano. Ukrepi, sprejeti proti krizi covida-19, so bili hitrejši, odzivnejši, več je bilo koordinacije. Kar zadeva makroekonomsko situacijo, so razmere boljše, kot smo pričakovali, to kažejo številke v zvezi s cepljenjem in z bankroti, ki jih je manj od pričakovanj. Nismo pa pa še na cilju, pokazati moramo, da smo odporni,« je razmere povzela predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde.

Evropska denarna oblast bo po njenih besedah še naprej zagotavljala podporo pozitivnim pogojem financiranja in okrevanju, ki mora biti trajnostno in vključujoče. ECB po njenih besedah »trdo dela« na digitalnem evru, kjer jo čaka dveletna raziskovalna faza, na Brdu pa so se članice območja z evrom tudi dogovorile, da morajo v prihodnje pri tem bolje sodelovati in se čim bolje obveščati.

Tudi po mnenju Klausa Reglinga, direktorja evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), se Evropa izvija iz krize bolje, kot smo pričakovali in se bali, zahvaljujoč odločitvam, sprejetim v zadnjih 18 mesecih. »Finančni trgi se strinjajo s temi stališči in so te dni zelo optimistični v zvezi z Evropo, tveganja v ZDA pa so višja, to so eksplicitno povedali. Naši ukrepi v zadnjih mesecih so bili dobri. Svežnji, sprejeti lani, bodo pomagali, ključni pa so načrti za okrevanje in odpornost,« je poudaril Regling in pozval k dokončanju bančne unije.

Na novinarsko vprašanje, kako vzdržna je raven dolga v evrskem območju, je Gentiloni pojasnil, da evropska komisija redno ocenjuje vzdržnost dolgov in razmere, povezane obrestnimi merami, predsednica ECB pa je le kratko pripomnila, da je »ključno, kako se uporablja dolg in kako se servisira«.

Novinarje je zanimalo tudi, kako poteka razdelitev evropskih sredstev za okrevanje Madžarski in Poljski glede na zaplete s spoštovanjem vladavine prava v omenjenih dveh državah. Komisar Gentiloni je pojasnil, da ima komisija na voljo več orodij, da naslovi vladavino prava, to mora v skladu s predpisi narediti tudi pri svojih priporočilih državam, hkrati pa je izrazil prepričanje, da bo napredek v primerih Madžarske in Poljske storjen že v bližnji prihodnosti.
 
Sicer pa je bilo tokratno srečanje evroskupine pomembno tudi za Hrvaško in njeno približevanje evru. S sosednjo državo, ki naj bi evro prevzela v 2023, je bil podpisan memorandum o soglasju za uvedbo evrskih kovancev.