Na področju varnosti ustvarjamo trajno konkurenčno prednost

Telekomunikacije so strateška dejavnost, saj gre za storitve, brez katerih si ne znamo več predstavljati vsakodnevnega življenja, kljub temu pa niso tako tudi vrednotene. In kot je v intervjuju še poudaril Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma Slovenije, so razprave o tem, koliko ponudnikov je dovolj za neki trg, že presežene, saj gre bolj za vprašanje, kakšna je zadostna velikost ponudnika, ki se bo sposoben tudi ustrezno odzivati na globalno konkurenco in dejavno prispevati k zagotavljanju storitev za uporabnike.

V današnjem nepredvidljivem svetu je zelo pomembno tudi področje varnosti, zato Telekom Slovenije na tem področju krepi svoj položaj in zelo uspešno ponuja napredne storitve, ki jih uporablja vse več poslovnih in zasebnih uporabnikov.

Pred Telekomom Slovenije je zahtevno obdobje, v katerem se bo med drugim soočil z izzivi konkurenčnega trga ter dinamične in regulirane panoge. Kako jih boste obvladovali?

Pravzaprav so izzivi pred vsemi telekomunikacijskimi operaterji. Glavna značilnost začetka tega desetletja je, da so trendi veliko bolj nejasni, kot so bili v preteklosti. Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo popolnoma jasno, da bo treba razvijati infrastrukturo, zagotavljati širokopasovne storitve, tretjo in četrto generacijo mobilne telefonije ... Danes so ti trendi precej bolj nejasni, deloma tudi zaradi globalizacije, saj so naši konkurenti vse pogosteje velika globalna podjetja, kar vnaša novo perspektivo, ki je telekomunikacijski operaterji nismo bili vajeni.

Takšen tipičen primer je Netflix, ki je nastal zunaj telekomunikacijskih operaterjev in je hkrati v celoti odvisen od njihove infrastrukture – vendar čeprav je pri svojem delovanju v celoti odvisen, je hkrati tudi popolnoma neodvisen od operaterjev. Njegova glavna prednost je, da so ustanovitelji dobro razumeli želje, potrebe in navade uporabnikov, in to ne samo trenutne, ampak tudi prihodnje. Podobno velja za nekatere operaterje telefonije in drugih storitev, kjer se ponudba globalizira in spreminja.

Telekomunikacijski operaterji moramo najti vsak svoj način, kako to reševati. Dejstvo pa je, da ni ne lokalno ne globalno jasnih ali zelo uspešnih zgodb in velikih vzornikov na tem področju.

In kakšni so vaši koraki?

Telekom Slovenije na omenjena vprašanja odgovarja predvsem z nadaljevanjem glavnih usmeritev razvoja in hkrati ustvarjanjem novih storitvenih področij. To pomeni, da še naprej nadgrajujemo svojo infrastrukturo; približno 50 odstotkov slovenskih gospodinjstev lahko danes priklopimo na svoje optično omrežje, in ta odstotek zadnja leta vsako leto povečamo za okoli pet do deset odstotkov. Intenzivno povečujemo tudi dostopnost in uporabnost mobilne tehnologije 5G; Telekom Slovenije trenutno zagotavlja več kot 40-odstotno pokritost prebivalstva z omrežjem 5G. Naš končni cilj je doseči pokritost, kakršno imamo z omrežjem 4G, torej več kot 97-odstotno pokritost prebivalstva.

Med novimi storitvenimi področji je zelo aktualen razvoj na področju varnosti, kjer ima Telekom Slovenije veliko prednosti. V preteklosti so se uporabniki varovali predvsem z namestitvijo programske opreme na napravah, mi pa smo varnost premaknili na višjo stopnjo in uporabnike pred kibernetskimi nevarnostmi varujemo že na ravni omrežja. To pomeni, da sistematično prestrezamo in nevtraliziramo nevarnosti, še preden pridejo do uporabnikove naprave ali omrežja. Za množični trg prilagojene storitve zagotavljamo po izjemno dostopnih cenah, ki so na mesečni ravni nižje od cene ene kave v lokalu.

Na storitvenem delu bi zunaj klasične ponudbe izpostavil še e-oskrbo in e-zdravje, kjer aktivno pokrivamo vse večje potrebe po oskrbi starejših in kroničnih bolnikov. To so storitve, s katerimi je mogoče bistveno izboljšati hitrost ukrepanja v različnih situacijah. Z uporabnimi rešitvami prispevamo k varovanju zdravja in življenj ter k večji samostojnosti starejših in bolnih.

Za Telekom Slovenije je pomembno, da upoštevamo trende in da tehnološke možnosti spreminjamo v uporabnikom koristne rešitve. Takšen primer je tudi naša storitev televizije Neo, kjer smo tudi s pomočjo umetne inteligence omogočili izjemno učinkovito upravljanje televizije z glasovnimi ukazi v slovenščini. In to ne pomeni samo osnovnih ukazov, ampak tudi hitro in preprosto iskanje vsebin. Verjamemo, da je pomembnost trendov in novih tehnologij odvisna od njihovega prispevka k izboljšanju kakovosti življenja uporabnikov. Naš cilj je zato zmožnosti novih tehnologij razumeti in nato poiskati načine, kako jih razviti v storitve, ki jih uporabniki prepoznajo kot zelo uporabne. Na področju varnosti, televizije in e-oskrbe nam je to dobro uspelo.

Trg osnovne telekomunikacijske dejavnosti stagnira, Telekom Slovenije pa je še pod dodatnim pritiskom regulatornih organov. Kako boste lahko ohranjali prihodke in konkurenčno prednost?

Problem regulacije je še naš dodatni izziv. Za Slovenijo je značilno, da je bilo okolje vedno v veliki meri regulirano, kar je odražalo tudi skrb za trg in uporabnike in v tem smislu je bila regulacija potrebna. Vseeno pa zdaj, ko imamo tržne deleže, ki so v posameznih segmentih celo manjši od nekaterih drugih operaterjev, predvsem pri širokopasovnem dostopu, pa tako čvrsta in neprilagojena regulacija ni smiselna.

Pričakujemo, da se bodo v prihodnosti stvari spremenile na dva načina. Na eni strani, da Telekom Slovenije ne bo obravnavan, kot da ima še vedno 50-odstotni tržni delež, na drugi strani pa pričakujemo večje prevzemanje odgovornosti in hitrejšo odzivnost regulatorjev. Nesprejemljivo je, da se posamezni primeri razčiščujejo in ne pridejo do epiloga tudi po deset ali petnajst, kar ustvarja zelo negotovo okolje tako za Telekom Slovenije in vse ostale operaterje, na neki način pa tudi za uporabnike.

Zato bi bil potreben bistveni napredek na tem področju, in sicer na način, da bi bila zagotovljena skrb za končne uporabnike, obenem pa bi upoštevali spremenjene tržne okoliščine in globalne trende, ki prinašajo svoje izzive in ki bodo do neke mere zahtevali večje koncentracije ponudnikov. Razprave o tem, koliko ponudnikov je dovolj ali premalo za neki trg, so po mojem mnenju že presežene, saj gre zdaj bolj za vprašanje, kakšna je optimalna velikost ponudnika, ki se bo sposoben tudi ustrezno odzivati na globalno konkurenco in dejavno prispevati k zagotavljanju kakovostnih storitev za uporabnike.

Telekomunikacije so strateška dejavnost, saj zagotavljajo storitve, brez katerih si ne znamo več predstavljati vsakdanjega življenja, kljub temu pa niso tako tudi vrednotene. Tudi zato, ker imamo uporabniki na voljo obilje izbire in pogosto zato pozabimo, da so dobrine redke in da obilje ni nujno trajno. To pomeni, da je treba tudi na dolgi rok skrbeti, da bo konkurenca obstajala, da bo vzdržna in da bo uporabnikom zagotavljala ustrezno izbiro na storitvenem, infrastrukturnem in drugih področjih.

Pravite, da so razprave o prevelikem ali premajhnem številu ponudnikov že presežene. Pa vendar, za koga je še prostor na našem trgu, za nišne, virtualne operaterje?

Ne glede na zasičenost trga je mogoče predvidevati dodatno konkurenco. Z vidika Telekoma Slovenije je predvsem pomembno, da se bomo sposobni ustrezno odzvati, ko do tega pride. Razdrobljen trg to sicer zelo otežuje.

Za ustrezno zagotavljanje storitev v prihodnosti bi bila zato na trgu potrebna konsolidacija, pri čemer pa jo mora voditi potreba trga, ne pa odločitev nekega organa. Naloga in pomen regulatornih organov je, da zagotovijo delovanje trga in ga obenem ne motijo. To pomeni, da je pomembno, da ne prihaja do prereguliranosti, ki posamezne operaterje prekomerno pritiska.

Ne samo slovenski, temveč tudi evropski trend je veliko administracije in v nekaterih pogledih tudi veliko prereguliranosti. Stroga regulacija ima lahko pozitivne učinke, vendar na dolgi rok vse evropske industrije izpostavlja še večjemu izzivu manj reguliranih globalnih konkurentov, ki prihajajo iz ZDA in Azije, predvsem Kitajske. Da bomo sposobni na te izzive v Sloveniji odgovoriti in zagotoviti dolgoročno stabilnost tržišča, je ključno, da imamo stabilne operaterje, ki jih mora biti dovolj, hkrati pa morajo biti tudi ustrezno finančno močni. Telekomunikacijska industrija v Sloveniji ima s tega vidika izzive, zato je pričakovati tržne pritiske v smeri konsolidacije – če bodo seveda ta problem ustrezno zaznali in reševali tudi regulatorji.

Za doseganje učinkovitega poslovanja je treba tudi nenehno iskati nove priložnosti. Lani ste sicer prenehali z dobavo električne energije končnim uporabnikom, ste pa dejavni na drugih področjih – katera so se izkazala za uspešna?

Predvsem je to področje varnosti, kjer za uporabnike razvijamo različne storitve. Med njimi je tudi zelo prepričljiva storitev Varen splet, kjer število uporabnikov tako v poslovnem kot zasebnem segmentu hitro raste. Dejstvo namreč je, da se v digitalnem svetu bistveno povečuje število potencialnih nevarnosti in groženj; nekatere med njimi so prikrite in se lahko zgodijo takoj, po določenem času ali pa tudi nikoli, predvsem pa ustvarjajo občutek negotovosti in ogroženosti. Zato je izjemno pomembno zagotavljanje varnosti že na ravni omrežja, saj lahko tako preprečujemo neželene dogodke in nevarnosti ter se tudi veliko bolje odzovemo na množične pojave.

Telekom Slovenije je na tem področju v veliki prednosti, saj imamo najširše dostopno infrastrukturo, ki jo sami upravljamo in nadziramo. Hkrati imamo kot javna delniška družba, ki je tudi v državni lasti, vzpostavljene visoke standarde korporativnega upravljanja, vključno s področjem varnosti. To pomeni, da naše odločanje temelji na veliko različnih premislekih in strokovnih analizah ter da sprejemamo z več vidikov preverjene in dobro utemeljene odločitve, ki so hkrati sistematične in postopkovno pravilne, kar je predvsem pri zagotavljanju varnosti zelo pomembno. Tudi na ta način namreč zmanjšujemo možnost vdorov, odtujitev podatkov in drugih incidentov, ki so še posebej nezaželeni pri telekomunikacijskih operaterjih, kljub temu pa so se in se bodo dogajali pri nekaterih operaterjih. Hkrati nas to tudi ločuje od nekaterih globalnih ponudnikov storitev, pri katerih je pogostost neželenih dogodkov zaradi zanemarjanja tega področja bistveno večja.

Telekom Slovenije ima torej na področju varnosti naravno in hkrati sistemsko prednost, saj storitve razvijamo že vrsto let. To tvori trajno konkurenčno prednost in veliko uporabno vrednost za uporabnike. Zaradi razvoja napetosti in nepredvidljivih dogodkov v svetu sta varnost in zaupanje vredna čedalje več.

Kibernetski napadi so vse bolj izpopolnjeni, zato lahko večkrat ostanejo neodkriti. Kakšna podjetja so torej lahke tarče?

Večina napadov se dogaja z avtomatiziranjem in preizkušanjem možnosti vdora. Napadalci svoje tarče preverjajo, zato se izogibajo tistim, ki imajo dobro pokrito področje informacijske varnosti. Najbolj privlačne tarče so podjetja vseh velikosti, ki imajo varnostne vrzeli in ki varnosti ne obravnavajo celostno. Še posebej pa so ranljiva mala in srednja podjetja, ki pogosto nimajo varnostnih strokovnjakov ali nameščene in ustrezno vzdrževane kibernetske zaščite. En del ščitenja pred napadi lahko torej poteka znotraj samega podjetja, drugi del pa poteka na ravni omrežja, torej še preden podjetje zazna posamezno varnostno tveganje – in ravno s tem se ukvarjamo mi. Naš cilj je preprečiti kibernetske napade na način, da s tem ne obremenjujemo uporabnikov; opravimo ogromno dela, da uporabniki ne občutijo posledic.

Pomembno pa je tudi, da se zavedamo, da tarče niso le podjetja, ampak tudi posamezniki, naši mobiteli in druge mobilne naprave, domači računalniki in podobno. Pred tovrstnimi napadi se lahko uporabniki zelo enostavno zaščitijo z našimi varnostnimi storitvami, pri tem pa jim mi varnosti ne zagotavljamo samo znotraj Slovenije, ampak v primeru mobilnih storitev tudi med gostovanjem v tujih omrežjih. Skrb za celovitost varovanja tudi tam, kjer je morda na prvi pogled ne bi pričakovali, je naše poslanstvo.

Telekom Slovenije je že pred leti ustanovil operativni center kibernetske varnosti. Za kakšne rešitve se po navadi odločajo podjetja?

Naš operativni center kibernetske varnosti zagotavlja večstopenjsko varnost. Prva je varnost infrastrukture in s tem preprečevanje vdorov v infrastrukturne elemente. Naslednja je uporaba najsodobnejših programskih rešitev, ki omogočajo preprečevanje napadov ter identifikacijo potencialnih tarč in nezaželenih dogodkov. Tretji element varnosti pa so naši zaposleni, ki skrbijo za spremljanje in analiziranje vseh teh dogodkov 24 ur na dan. Čim zaznajo odstopanja, ki bi lahko predstavljala varnostno tveganje, takoj ukrepajo; v ta namen imamo vzpostavljeno tudi posebno kibernetsko odzivno skupino.

Podjetja in posamezniki se na podlagi svojih zmožnosti in preferenc odločajo za raven storitve, ki je zanje najbolj ustrezna. Mi jim zagotavljamo dostopnost storitev, seveda glede na želene ravni varovanja. Rangiranje storitev je zelo različno, na mesec pa znašajo, kot sem že omenil, manj od cene ene kave za posameznike, pa seveda do višjih zneskov. K vsakemu podjetju pristopamo individualno, se pa sicer podjetja poleg storitev kibernetske zaščite vedno bolj odločajo tudi za različne sistemske varnostne preglede.

In koliko dogodkov na dan v povprečju analizirate v centru?

V letu 2022 smo obravnavali 20 odstotkov več varnostnih incidentov kot leto prej. Strokovnjaki s pomočjo različnih naprednih tehnoloških orodij analizirajo varnostne dogodke iz več tisoč omrežnih naprav in desettisoče končnih točk (to je računalnikov, strežnikov itd.), ki vsako sekundo generirajo okoli 15.000 dogodkov; skupno to pomeni več kot milijardo dogodkov na dan.

Kakšni so na eni strani trendi in na drugi strani priložnosti na področju telekomunikacij?

Eden od večjih izzivov je avtomatizacija, ki pa dejansko še ne izkorišča tehnoloških možnosti. Ne samo za telekomunikacije, ampak širše za gospodarstvo, je značilno, da se v podjetjih tudi cenovno ne preveč drage rešitve zelo težko uveljavljajo. Verjetno je eden od glavnih razlogov ta, da smo ljudje spremembam še vedno precej nenaklonjeni. Trg, ki je veliko bolj naklonjen spremembam, kot so na primer ZDA, že veliko bolj uporablja avtomatizacijo in robotizacijo za večjo učinkovitost dela.

Prepričani smo, da je mogoče in potrebno več dela avtomatizirati in robotizirati, toda hkrati je za to nujno sodelovanje zaposlenih. V Telekomu Slovenije veliko pozornosti namenjamo skrbi za zaposlene, nedavno smo dobili tudi ugledni mednarodni certifikat Top Employer. V prihodnosti kot edini način doseganja ciljev načrtujemo kombinacijo povečanja izvedbene učinkovitosti z avtomatizacijo procesov, ob hkratnem usposabljanju zaposlenih za tista dela, ki jih ne bo mogoče ali pa ki jih ne bomo želeli avtomatizirati iz etičnih ali drugih razlogov. Dejstvo je, da stopnja avtomatizacije dela bistveno zaostaja za tehnološkimi možnostmi, za kar je verjetno kriv predvsem strah pred izgubo delovnih mest.

V Telekomu Slovenije bomo torej v naslednjem obdobju veliko več dela avtomatizirali, toda hkrati bomo poskrbeli za vključenost zaposlenih ter njihovo usposobljenost za delo v novem okolju. Cilj je doseči večjo učinkovitost ter hkrati večje zadovoljstvo pri delu in boljšo kakovost življenja.

Kljub številnim nejasnostim glede trendov pa je en trend povsem jasen, in sicer ta, da je treba vedno poslušati uporabnike, saj ti odločajo, ali bo posamezna storitev uspešna ali ne. To pomeni, da moramo povečati kakovost našega zaznavanja in razumevanja potreb, želja in zmožnosti uporabnikov. Za to moramo združiti rabo tehnologij in prednosti zaposlenih; strojno učenje in avtomatizacija lahko pomagata odpraviti neželeno rutinsko delo, toda ljudje cenimo in potrebujemo človeški stik in razumevanje. Stroji so vse bolj sposobni posplošenega razumevanja in predvidevanja, vendar niso sposobni empatije, ki je zelo pomembna pri oblikovanju izdelkov in storitev. Najboljše ideje bodo še vedno nastajale kot rezultat izjemne in drugačne človeške ustvarjalnosti. Zato bo vlaganje v zaposlene in njihove kompetence vedno pomemben del strategije Telekoma Slovenije.

Kot prvi je Telekom Slovenije oktobra 2020 vzpostavil nacionalno komercialno omrežje 5G. Kakšne so dosedanje izkušnje in kaj ta tehnologija prinaša podjetjem?

Zdaj s 5G pokrivamo že več kot 40 odstotkov prebivalstva, letos nameravamo ta odstotek še bistveno povečati, saj želimo imeti vodilno vlogo na tem področju. Telekom Slovenije je tradicionalno na področju razvoja tehnologij in razvoja zaposlenih vodilni, smo inkubator ne samo tehnologij, temveč, kar je še bolj pomembno, tudi tehničnih strokovnjakov. Globalnim ali drugim regionalnim operaterjem to ni pomembno, naša obveza pa je, da smo nosilec razvoja.

Napredek pete oziroma zatem tudi šeste mobilne generacije se povezuje predvsem z novim poslovnim področjem povezljivosti naprav in njihovim upravljanjem ter množičnim zbiranjem podatkov. To je pomembno za industrijo, ki mora poenostaviti na primer vzdrževanje opreme, izboljšati spremljanje stvari in dogodkov ter optimizirati prenosne poti, vse to pa je mogoče bolje zagotavljati s stalno povezljivostjo naprav. V preteklosti je to sicer že bilo tehnično izvedljivo, vendar je bilo predrago, zato tudi ni bilo množične uporabe. Peta in šesta generacija pa bosta to spremenili. Bo pa tu omrežna varnost še bolj pomembna, saj bi v primeru kibernetskega napada na tako povezane naprave lahko prišlo do izpada celotnih industrij, na primer logistike.

Pred 5G je bilo tveganje bolj ali manj na ravni podjetja ali posameznikove naprave, zdaj pa gre za bistveno večja tveganja, ki jih je treba ustrezno predvideti že v fazi razvoja. Ni vseeno, katerega ponudnika infrastrukturne in programske opreme imaš, zato je treba biti zelo selektiven. Pri varnosti ne sme biti kompromisov.

Vse bolj pomembno je trajnostno naravnano vodenje podjetij. Kako uspešen je vaš trajnostni poslovni model in kako ga boste še nadgrajevali?

Mi celovito naslavljamo vse vidike ESG. Kot sem že omenil, veliko pozornosti namenjamo zaposlenim; med drugim tudi s sprotnim prilagajanjem delovnih mest in načinov dela ter z dolgoročnim razmislekom o tem, kakšna je prihodnost dela. Ta gre najverjetneje v smeri manjše časovne obremenjenosti in večje koncentracije zaposlenih. V prihodnosti bomo verjetno časovno delali manj, bomo pa vsi postali neke vrste odločevalci, specializirani za širša ali ožja področja, naša osredotočenost pa bo ključna za naše delo. Ideal, ki ga iščemo, je, da stroj dela, človek pa odloča.

Med pomembne vidike trajnostnega poslovanja sodi tudi zmanjševanje ogljičnega odtisa, kjer smo aktivni predvsem na področju ogljične izravnave s pomočjo brezogljičnih virov, pri čemer je tudi nam energetska situacija izvajanje načrtov v veliki meri otežila. Spremljamo razvoj električnih vozil, pri čemer veliko pričakujemo od naslednje generacije hibridov, ki naj bi pokrivala z električno samostojnostjo razdalje do 150 kilometrov, kar je v resnici večina naših vsakodnevnih potreb.

Obenem iščemo načine za zmanjševanje porabe električne energije pri opravljanju naše osnovne dejavnosti. Pri vsem, kar počnemo, pa hkrati iščemo trajnostni in ekonomski smisel. Najpomembnejši element pri tem je, da stvari spreminjamo na boljše, za ljudi in za okolje. Bolj kot je to stvarno in otipljivo, bolj je učinkovito in prepričljivo in veliko lažje je predloge uveljaviti. Nenazadnje pa imamo kot vodilno IKT-podjetje v Sloveniji pomembno vlogo pri tako imenovanem dvojnem prehodu - digitalnem in zelenem; predvsem z našo infrastrukturo, zagotavljanjem varnosti, rešitvami digitalizacije in drugimi rešitvami za blaženje podnebnih sprememb.

Kaj pa pri vsebinah, kako sledite svetovnim trendom? Želje potrošnikov se zelo hitro spreminjajo, hitro se nečesa naveličajo in se usmerijo drugam.

Prepričani smo, da smo v preteklosti storili kar nekaj korakov za boljše razumevanje želja in potreb uporabnikov na področju vsebin. Poleg tega je za kakovostno zagotavljanje vsebin nujna konkurenca. Ta je na eni strani stvar lokalnega, kjer se srečujemo tudi ponudniki vsebin, na drugi strani pa seveda globalnega trga. Ponudniki morajo imeti ustrezno ekonomijo obsega, da lahko uspešno zagotavljajo vsebine, ki jih lokalni trg potrebuje.

Na globalni ravni se poskuša ključne vsebine skoncentrirati med zelo majhnimi skupinami. To pomeni, da se zelo raznovrstne vsebine združujejo v pakete, s čimer se jim poskuša povečati vrednost. Ta trend je za nas na eni strani obremenjujoč, ker je vedno težje opredeljevati, ali ima nek paket ustrezno vrednost. Na drugi strani pa je po mojem mnenju tvegan tudi za ponudnike vsebin, ker povečuje nevarnost, da posamezne vsebine preprosto izpadejo – to pa je škodljivo tudi za uporabnike.

Telekom Slovenije je zavezan k zagotavljanju ključnih vsebin. K temu smo pomembno prispevali tudi s športnimi vsebinami, kar pomeni, da imamo trenutno skupaj z nekaterimi drugimi operaterji bistveno prednost na področju ponudbe športnih vsebin. Pri tem si predvsem želimo, da se ta trg na nek način stabilizira in postane konkurenčen, saj bodo v nasprotnem primeru na slabšem uporabniki.

Pri tem gre za globalne trende, kjer bi verjetno bile potrebne in nujne intervencije s strani regulatorjev, vendar ne zato, da bi pred globalnimi igralci zaščitili operaterje, temveč zato, da bi zaščitili trg. Globalni igralci imajo namreč bistveno večje finančne vire in možnosti za potencialno povzročanje anomalij na trgu, kar na koncu najbolj občutijo uporabniki. To je zahtevno področje in ni lahko najti odgovorov.

Torej, na eni strani imamo relativno razvijajoč se domači trg, ki bo verjetno zahteval konsolidacijo, da bodo ponudniki vsebin ustrezno pripravljeni in sposobni tudi finančno odgovarjati na globalne izzive. Na drugi strani pa imamo globalne izzive, ki jih je treba uravnotežiti na način, da to ni škodljivo oziroma da zagotavljajo dolgoročno korist za uporabnike. To je deloma lokalna stvar, hkrati pa tudi stvar tega, kako bo skupni evropski trg odgovarjal na izzive, ki prihajajo, in na katere nismo čisto pripravljeni.

Za uporabnike bi bil najbolj idealen model plačevanje samo za kanale, ki jih gledamo - pa je to sploh izvedljivo?

Kar se nas tiče, je to izvedljivo; za ponudnike vsebin pa ne. Ni problem pri operaterjih, ampak pri ponudnikih vsebin, ki si tako zelo konkurenčnega trga ne želijo. Glavna prednost operaterjev pri tem je, da lahko spremljamo in obravnavamo potrebe uporabnikov veliko bolj celostno in lokalno, kot sta to sposobna na primer Netflix ali pa HBO. Pri čemer mi ne bi imeli nobenih težav, da bi si uporabniki, četudi vsak dan drugače, izbrali, katere vsebine želijo gledati. Kakor pa sem že omenil – pri vsem, kar počnemo, nam je pomemben trajnostni in ekonomski smisel. Ključno nam je, da ustvarjamo dobro in da stvari spreminjamo na bolje za vse naše deležnike in za okolje, v katerem delujemo.