MSP na preži, če bo treba presedlati »z maratona na tek čez ovire«

Ljubljana – So slovenska mala in srednje velika podjetja (MSP) pripravljena na čedalje bolj negotove razmere na mednarodnih trgih? So danes v boljši koži kot v času krize pred desetimi leti, ali bodo zdaj ravnala drugače? O tem, v kakšni kondiciji so, v kakšnih barvah vidijo bližnjo prihodnost in kaj lahko storijo, če se jim na poti zatakne, so govorili na poslovnem dogodku v organizaciji svetovalne družbe PwC in družbe za upravljanje KD Skladi.

Kje smo?

Nekaj dejstev je nanizala Sanja Savič, vodja oddelka za pravno svetovanje PwC Slovenija: MSP so hrbtenica slovenskega gospodarstva, po številu predstavljajo kar 99,8-odstotni delež med vsemi podjetji. Največ, kar 22 odstotkov, se jih ukvarja s proizvodnjo, 15 odstotkov z znanostjo, 13 odstotkov s prodajo, 11 odstotkov z gradbeništvom 7 odstotkov s transportom, 5 odstotkov s hrano itn. Večina jih je v zasebni lasti, in ker so je podjetništvo razmahnilo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, so njihovi lastniki  zdaj stari 60 let in več. Velike težave imajo z lastniškim nasledstvom, kar je po drugi strani lahko za marsikoga dobra investicijska priložnost.

Nudijo 73 odstotkov vseh zaposlitev (v EU28 67 odstotkov), ustvarijo pa 65 odstotkov dodane vrednosti (v EU28 57 odstotkov) in polovico izvoza, rastejo pa po 9-odstotni letni stopnji.

Financirajo se večinoma iz lastnih privarčevanih sredstev, sledijo bančna posojila in lizing ter limiti na bančnem računu. Kar 45 odstotkov denarja namenijo za tekoče poslovanje, financiranje dolga in podobno, 55 odstotkov gre za razvojno financiranje. Večji del tega so investicije v osnovna sredstva, širitev kapacitet, zemljo in zidove, veliko manj pa za raziskave in razvoj, širitev na tuje trge, skratka za naložbe v povečanje dodane vrednosti, informatizacijo, avtomatizacijo …

Največji izzivi, s katerimi se bodo pri poslovanju srečevala MSP, so pomanjkanje kvalificirane delovne sile, zaostrovanje konkurence, večja reguliranost, ohranjanje likvidnosti, visoki operativni stroški, domače in tuje povpraševanje, plačilna nedisciplina.

Pod črto so MSP po besedah Sanje Savič v stabilni dobri kondiciji, fokusirani na prihodnost, vedo, da bodo morali nemara spremeniti svojo disciplino - iz maratona na tek čez ovire.

Spremljati simptome

Franci Tušek in Primož Rozman z oddelka finančnega svetovanja v PwC sta nato prisotnim predstavila, kako pripraviti podjetje na morebitne negotovosti v poslovanju in kako ga narediti zanimivega za potencialne investitorje.

O prihajajočem ohlajanju gospodarstva se veliko govori, negotovost izhaja iz poročil svetovnih inštitutov, skrbi nas, kaj bo z nemško avtomobilsko industrijo. Ob tem pa so napovedi za Slovenijo še vedno spodbudne.  Zato mora biti podjetnik pozoren na dogajanje v svojem poslovnem okolju: kakšen je trend naročil, ali plačila zamujajo, ima težave z likvidnostjo, s pridobivanjem finančnih virov, z nihanjem cen surovin in energentov, upadom naložb, presežki delavcev.

Če simptomi kažejo na negotovost, se ve, kaj je treba storiti za uspešno upravljanje tveganj. Najprej identificirati nevarnosti in prilagoditi poslovanje, budno spremljati denarne tokove in zagotavljati zadostno likvidnost, učinkovito upravljati obratni kapital (vsako skrajšanje plačilnih rokov denimo lahko okrepi likvidnost) in kadre. Zniževanje stroškov lahko pomaga k večji likvidnosti, a je treba ostati osredotočen na dodano vrednost in ne uničiti razvojnega naboja.

Priprave na prodajo

»Ta trenutek imamo na voljo toliko virov financiranja kot še nikoli,« je poudaril Rozman. Opozoril pa je, da podjetniki pogosto brezglavo begajo med razpoložljivimi viri in pogosto se jim sredi procesa zatakne. To se ne bi zgodilo, če bi najeli za to usposobljenega svetovalca. Kar je eden od pogojev za uspešno prodajo celote ali deleža v podjetju, poleg pretehtane odločitve, pravega kupca, načrta  prodajnega procesa …

Podjetje je na prodajo treba pripraviti, PwC priporoča osem korakov, vse od uskladitve ciljev vseh deležnikov, do končne časovnice. Pri tem se po izkušnjah pogosto zaplete pri ekipiranju skupine, ki bo sposobna speljati postopek, pripravi ustrezne finančnih podatkov in načrta, pri katerem v podjetniki pozabljajo, da investitor kupuje prihodnost in ne preteklosti podjetja.

Gospodarstvo je bolje pripravljeno

Ali že čutite spremembe v poslovanju zaradi prihajajočih tveganj, je goste okrogle mize vprašala voditeljica, novinarka Maja Derčar. Vsi trije predstavniki MSP, Marko Lukić, Lumar, Petra Melanšek, Vivapen in Stanko Ciglarič, Elaphe, so odgovorili nikalno. V gradbeništvu, ki zadnji pade v krizo in zadnji pride iz nje,  imajo naročil za leto in pol, manjka jim zmogljivosti. Vivapen in Elaphe sta bodisi vpeta v mednarodno trgovino, zasedena z razvojem novih izdelkov oziroma z nišnimi proizvodi, da upada povpraševanja ne čutita. So pa, kot je dejal Ciglarič, investitorji pri izbiri naložb bolj previdni in natančni.

Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager je prepričana, da je zdaj gospodarstvo na splošno bolje pripravljeno, na krizo, da pa morda nekoliko pretiravamo s strašenjem pred krizo, saj ima Slovenija ne boljših napovedi v EU.
Vsem trem omenjenim podjetjem je skupno tudi to, da so razmeroma malo zadolžena in to je eden od receptov za udobnejše preživetje. Odvisno je sicer od kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, tudi cikli (investiranja) so potrebni, »naložbe v robotizacijo, avtomatizacijo, a ne na račun zaposlenih« (Melanšek). Ko je govora o pripravah na slabše čase, ne gre pozabiti tudi na človeški kapital. Kot pravi Jan Borko iz PwC, sta človeški kapital in inovacije, pri izvoznikih tista, ki ločita boljše od slabših.

Ko podjetje zraste do roba …

Ko MSP zraste do te mere, da za nadaljnji razvoj in poslovanje potrebuje novo finančno injekcijo, se lahko odpravi v banko po kredit ali poišče investitorja, strateškega ali sklad lastniškega kapitala. O tem, kakšne so pasti in prednosti lastniškega financiranja, o izkušnjah veh podjetij, Atech elektronike in Steklarne Hrastnik, so govorili na drugi okrogli mizi.

Kot je povedal Simon Mastnak, direktor sektorja zasebnega kapitala v KD Sklad, je bilo v Sloveniji do zdaj malo transakcij, v katerih bi skladi zasebnega kapitala kupovali manjšinske deleže, v glavnem so bili nakupi podjetij.  So pa prvo transakcije, ki so privlačne za gospodarstvo. Če sklad kupi manjšinski delež, podjetnik ostane v podjetju, to ostane v slovenskih rokah, razvija svoje produkte naprej (če ga v celoti kupi tuji sklad, so tveganja večja). Zato bo njihov sklad dobrodošla možnost za MSP, ki iščejo lastniški kapital. Bančni krediti, so se strinjali udeleženci omizja, niso alternativa lastniškim vstopom skladov, ampak se oba vira dopolnjujeta.