Milijoni za prenovo največje sirarne v državi

Sirarna, v kateri dnevno proizvedejo do 15 ton sira iz izključno mleka slovenskih kmetij brez gensko spremenjenih organizmov, ima posodobljen ključni del proizvodnje sirov. V Mlekarni Celeia so prvo fazo prenove zaključili v pol leta in zanjo namenili dobra dva milijona evrov. V naslednjih letih bodo v sirarno vložili skupno od štiri do pet milijonov evrov, napoveduje direktor Vinko But.

Sirarno so morali prenoviti, saj je že krepko presegla predvideno življenjsko dobo, so pojasnili predstavniki Mlekarne Celeia. Kot je dejal But, so najprej prenovili ključni del: »Zamenjali smo sirarske kotle, kjer poteka sirjenje mleka in priprava sirnega zrna, ki je osnova za izdelavo sirov. Vgradili smo energetsko učinkovitejšo opremo, ki je v večji meri tudi avtomatizirana, tako bomo še lahko nadgradili kakovost naših izdelkov.« Prvo fazo obnove so financirali z lastnimi sredstvi, bančnim posojilom in nepovratnimi sredstvi ministrstva za kmetijstvo.



Kot je povedal But, za sire porabijo okoli polovico mleka. Letno odkupijo več kot 90 milijonov litrov mleka, ki prihaja iz 900 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, širše celjske in kozjanske regije. Po Butovih besedah okoli 20 odstotkov sirov prodajo izven Slovenije, največ na trgih nekdanje Jugoslavije, pa tudi Italije in drugih evropskih držav. Njihovi siri, kupci jih poznajo predvsem po poltrdih sirih višje kakovosti, imajo po navedbah vodje marketinga in strateškega razvoja Tomaža Arha v Sloveniji največji tržni delež med blagovnimi znamkami: »Tržni deleži so zelo odvisni od trgovinskih blagovnih znamk, ki pri sirih pokrivajo kar 72 odstotkov. Znotraj sirov imamo največji tržni delež med blagovnimi znamkami, in sicer okoli 6-odstotni delež.« Kot so povedali predstavniki mlekarne, želijo asortiment pol trdih sirov še razširiti z novimi sirnimi okusi, manjšimi serijami in več lokalnimi notami.



Mlekarna Celeia je lani ustvarila skoraj 60 milijonov evrov prihodkov. To je okoli dva milijona evrov manj kot leta 2019, ko je mlekarna beležila 832.000 evrov izgube, lani pa ponovno poslovala z dobičkom, ki je bil po navedbah Buta skoraj milijon evrov. Letos pričakuje podoben rezultat, v prihodnjih petih letih pa povečevanje prihodkov in poslovanje z dobičkom. V sirarno bodo v prihodnjih letih skupno vložili do pet milijonov evrov, v celotno mlekarno pa do leta 2025 okoli 12 milijonov evrov.