Med brezposelnimi več presežnih delavcev in stečajnikov

Konec decembra lani je bilo za zavodu za zaposlovanje registriranih 47.038 brezposelnih, kar je 2,9 odstotka več kot novembra in 2,7 odstotka manj kot decembra 2023. To je najmanjše število brezposelnih v tem mesecu od leta 1990. Generalna direktorica zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc opaža, da se povpraševanje po delavcih malo umirja, a bo tudi letos zlasti v deficitarnih poklicih veliko.

Na Goriškem upajo, da Mahle ne bo sprožil domino efekta

Med novoprijavljenimi je bilo decembra 2293 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 1588 presežnih delavcev, 95 brezposelnih zaradi stečajev in 382 iskalcev prve zaposlitve. V primerjavi s predlanskim decembrom je bilo tri odstotke manj brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas, iskalcev prve zaposlitve je bilo pol odstotka manj, presežnih delavcev 19,5 odstotka več, brezposelnih zaradi stečajev pa kar trikrat več.

Pripravljeni na skrajšani delovni čas

Tudi v celotnem lanskem letu se je najbolj povečal delež presežnih delavcev in stečajnikov, in sicer za 5,9 odstotka. »Pričakovati je, da se bo ob nadaljnjem poslabšanju razmer v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, še zlasti tistih, povezanih z avtomobilsko industrijo, brez ustrezne državne pomoči ta kategorija brezposelnih povečevala tudi letos,« opozarjajo na zavodu. Barbo Škerbinčeva glede sheme skrajšanega delovnega časa, ki jo zahteva gospodarstvo, pravi, da je to stvar socialnih partnerjev, zavod pa da bo to izvajal.

Greta Meta Barbo Škerbinc FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Letos še vedno pričakujemo rast zaposlovanja, bo pa ta nekoliko manjša kot prejšnja leta,« pravi direktorica zavoda. Ugotavlja, da je povpraševanje po delavcih še vedno veliko. Napovednik zaposlovanja namreč kaže, da skoraj polovica delodajalcev tudi letos pričakuje težave pri iskanju kadra, še posebej v gostinstvu, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, prevozništvu in v predelovalnih dejavnostih. Na zavodu ocenjujejo, da bo konec letošnjega leta 46.800 brezposelnih.

Na zavodu jim je lani uspelo za 12 odstotkov zmanjšati delež dolgotrajnih brezposelnih. »K temu so prispevali prilagajanje delodajalcev in spodbude aktivne politike zaposlovanja. Tako da smo s tem zelo zadovoljni,« je dejala Barbo Škerbinčeva. Lani so za politike aktivnega zaposlovanja namenili 38 milijonov evrov, letos pa naj bi ta vsota dosegla kar 71 milijonov evrov.

Tuji delavci

Zaradi pomanjkanja primernih delavcev delodajalci kadrovske primanjkljaje že več let rešujejo s tujo delovno silo. Konec oktobra je bilo tako v Sloveniji 147.719 tujih delavcev oziroma več kot 15 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva. Večino so predstavljali državljani tretjih držav. Največ tujih delavcev je bilo iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova. Kot je pojasnila Barbo Škerbinčeva, si še vedno prizadevajo, da bi k nam prihajali tujci iz bližnjih držav, ki imajo pri nas tudi socialno mrežo in jih je lažje zaščititi pred morebitnimi zlorabami. Na zavodu bodo zato januarja odprli še eno infotočko za tujce, in sicer v središču mesta, kar bo delavcem lažje dosegljivo.

Tudi na zavodu opažajo porast števila delavcev iz azijskih držav, vendar kot opozarjajo, morajo biti te migracije nadzorovane. Med azijskimi delavci je največ Indijcev, Kitajcev in Nepalcev, povečuje pa se tudi število delavcev s Filipinov. Januarja lani jih je bilo pri nas 143, konec oktobra pa že 301. Slovenija je namreč pred letom dni prav zaradi lažjega zaposlovanja delavcev iz te države odprla veleposlaništvo v tej otoški državi. Na zavodu tudi letos načrtujejo organizacijo zaposlitvenih dogodkov, ki so jih v zadnjih dveh letih izvajali po Balkanu. V povezavi s tem razmišljajo tudi o tesnejšem sodelovanju s Filipini.

Glede poenostavljenega postopka izdajanja delovnih dovoljenj tujcem, ki je veljal do konca lanskega leta, so imeli na zavodu dobre izkušnje. »Menimo, da je to učinkovito in koristno tako za delavce kot delodajalce. To skrajšuje tudi pritisk na upravne enote,« pravi direktorica zavoda.