Marca prvi denar iz kohezije, tudi za gasilska letala

Vlada je sprejela uredbo o izvajanju evropske kohezijske politike 2021–2027, s čimer bo Slovenija lahko začela črpati kohezijska sredstva iz trenutne sedemletke.

»S tem smo vzpostavili zakonske pogoje za koriščenje 3,2 milijarde evrov evropskih kohezijskih sredstev iz EU-proračuna,« je povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Napovedal je, da bodo prva izplačila marca letos, med drugim dobrih 20 milijonov evrov za nakup letal za gašenje požarov. Vlada je z nakupom štirih manjših letal za gašenje, z možnostjo dokupa dodatnih dveh, soglašala lani decembra. Na ministrstvu za obrambo so takrat pojasili, da so z analizami ugotovili, da so najprimernejša rešitev obvladovanja velikih požarov v naravi manjša letala za gašenje.

Uredba podrobneje ureja izvajanje evropske kohezijske politike. Med drugim določa udeležence evropske kohezijske politike in njihove naloge, od izbora in potrjevanja operacij do izplačil in povračil v državni proračun, načina preverjanj in področja komuniciranja, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Jevšek. Na ministrstvu bodo izvedli tudi delavnice in pripravili navodila, da bo izvajanje kohezijske politike poenoteno.

Uredba uvaja nekatere novosti, kot je novi sklad za pravični prehod za dve premogovniški regiji, Zasavje in savinjsko-šaleško regijo ter nekatere poenostavitve, da bi učinkoviteje in hitreje koristili evropska sredstva.

Slovenija bo tako v trenutni finančni perspektivi nekaj mesecev hitreje začela črpati kohezijska sredstva kot v prejšnji. Letos se zaključujejo podaljški perspektive 2014–2020. Jevšek je povedal, da smo pri črpanju kohezijskih sredstev zelo uspešni, saj je Slovenija doslej počrpala 87 odstotkov vseh sredstev, kar državo uvršča na sedmo oziroma osmo mesto v Uniji.

Aleksander Jevšek FOTO: Jure Eržen/Delo

Po drugi strani težave pri črpanju iz NOO

Kot smo poročali, ima država več težav pri črpanju denarja iz načrta za okrevanje in odpornost, kar sodi v resor finančnega ministrstva. Finančni minister Klemen Boštjančič je ta teden priznal, da imamo na tem področju veliko izzivov.

Slovenija je zahtevek za izplačilo 50 milijonov evrov prvega obroka v Bruselj poslala oktobra, a je bila obravnava prvega zahtevka daljša od pričakovanj, so za Delo pojasnili na Uradu za okrevanje in odpornost. Zapletlo se je namreč pri dokazovanju, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vse mejnike.

Na uradu so pojasnili, da so morali evropski komisiji skupaj z ministrstvi zagotoviti dodatne informacije o mejniku Vzpostavitev sistema izvajanja NOO. Boštjančič je povedal, da smo imeli pri tem tehnične težave, problem pa je tudi veliko število mejnikov in ciljev, ki jih mora Slovenija za koriščenje tega denarja doseči.

»Sklad za okrevanje in odpornost upravlja ministrstvo za finance, kar pa ne pomeni, da se tudi sam mesečno ne seznanjam s stopnjo koriščenja teh sredstev. Delamo vse, da bi bil sklad čim bolj učinkovito počrpan. Prejšnja vlada je postavila veliko projektov, za katere je vprašanje, ali so realno izvedljivi v roku. Izbiramo projekte, ki bodo realno izvedljivi,« je povedal Jevšek.

Na uradu izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev iz NOO pričakujejo letos spomladi. Slovenija je do zdaj dobila 231 milijonov evrov predplačila. Za primerjavo: Hrvaška je poleg 818 milijonov evrov predfinanciranja dobila že dva obroka izplačil po 700 milijonov evrov. Skupaj je torej južna soseda dobila 2,2 milijarde evrov.