Neomejen dostop | že od 9,99€
Finančno ministrstvo bo 1. februarja izdalo za 250 milijonov evrov obveznic z ročnostjo treh let in 3,4-odstotno obrestno mero. Namenjene bodo polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji.
»Vesel sem, da se je tudi Slovenija pridružila državam, ki so svojim državljanom ponudile ljudske obveznice,« je povedal finančni minister Klemen Boštjančič. »Menim, da bo to dobra alternativa bančnim depozitom, kjer imajo državljani trenutno naloženih 29 milijard evrov,« je še dodal.
Obveznice bo med 1. in 16. februarjem mogoče vpisati na 186 vpisnih mestih pri petih posrednikih (NLB, NKBM, BKS, SKB in Ilirika), najmanjša vsota vpisa bo tisoč, največja pa 100.000 evrov. Če bo vpis presegel skupni znesek izdaje, se bo število obveznic za posameznega vpisnika sorazmerno zmanjšalo, a najnižja vsota bo ostala 1000 evrov.
Finančni minister je potrdil, da je nakup državnih obveznic povezan z odprtjem trgovalnega računa za vrednostne papirje pri banki oziroma borzni hiši, vendar so po njegovih besedah tako KDD kot banke zelo oklestili svoje stroške, tako da naj bi bil ob naložbi 10.000 evrov letni strošek vodenja računa okrog 20 evrov. Banke in borzna hiša bodo svoje konkretne pogoje objavile na svojih spletnih straneh, prav tako bodo zagotovile tudi druge pomembne informacije, povezane z odločitvijo za nakup. Takoj po izdaji bodo obveznico uvrstili tudi v kotacijo Ljubljanske borze.
Po oceni finančnega ministra bodo »ljudske obveznice« atraktivna naložbena odločitev tudi zato, ker se bodo skladno z zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, obresti fizičnih oseb za zakladne menice in za državne obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, pri plačilu dohodnine izenačile z obravnavo obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah. »To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov, ne bodo obdavčene do višine 1000 evrov,« je poudaril Boštjančič.
Vlagatelju, ki bo kupil za 10.000 evrov obveznic, bo letno pripadlo 340 evrov obresti, ki bodo neobdavčene (pod pogojem, da skupaj z drugimi bančnimi obrestmi ne bodo presegle 1000 evrov). Če bodo letni stroški vodenja računa vrednostnih papirjev 20 evrov, mu bo ostalo 320 evrov, kar pomeni privlačen, 3,2-odstoten letni donos. Matematika pa se močno spremeni, če kupi le 1000 evrov obveznic – ob prejetih 34 evrih obresti mu po plačilu stroškov borzne hiše in KDD ostane 14 evrov, kar pomeni le še 1,4-odstotni donos ...
Država z izdajo teh obveznic ne cilja le na zadolževanje oziroma na učinkovito upravljanje državnega dolga, temveč želi tudi prispevati k razvoju kapitalskega trga v Sloveniji in k večjemu finančnem opismenjevanju prebivalcev, je povedala državna sekretarka Nikolina Prah.
»Gre za prvo izdajo takih državnih obveznic pri nas, zato ne moremo z gotovostjo vedeti, kakšen bo odziv prebivalcev. Ocenili smo, da je vsota 250 milijonov evrov primerna. Ko bo izdaja zaključena, bomo preverili njeno uspešnost in na podlagi tega načrtovali za naprej,« je povedala Prahova.
Kot je bilo med vrsticami razumeti finančnega ministra, je prva izdaja razmeroma majhna tudi zato, da Slovenija ne bi preveč posegla v pogoje, pod katerimi se sicer zadolžuje na mednarodnih trgih pri institucionalnih vlagateljih. V začetku januarja je država že izdala za 1,5 milijarde dolarjev obveznic s triodstotno kuponsko obrestno mero.
Nove obveznice imajo – vsaj v primerjavi z bančnimi depoziti – zelo atraktivno obrestno mero, glede na to, da gre za razmeroma varno srednjeročno naložbo, kjer država jamči tako za plačilo obresti kot za glavnico.
»Slovenija je država, ki se lahko zadolžuje najceneje, če jo primerjamo z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Želim, da tako tudi ostane. S pogledom nazaj lahko rečem, da smo letos uspešno izkoristili dobre razmere in s to izdajo pri vlagateljih dosegli pričakovano donosnost 3,04 odstotka. Zdaj ocenjujemo, da bi se na mednarodnem trgu lahko zadolžili po 3,3 do 3,4 odstotka, zato ocenjujemo, da je nekoliko višja obrestna mera za domačo izdajo smiselna. Vsekakor pa bomo zasledovali cilj, da bodo stroški zadolževanja ostali na sedanji ravni,« je poudaril Boštjančič.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji