Letos ugodnejša gibanja v plačilni bilanci

Slovenija je v prvih devetih mesecih izrazito izboljšala položaj v plačilni bilanci. Medtem ko je lani v enakem obdobju zabeležila 224 milijonov evrov primanjkljaja, je letos ustvarila dobre 2,4 milijarde evrov plačilnobilančnega presežka. Glavni vzrok za to je letošnji po vrednosti manjši blagovni uvoz, izhaja iz poročila Banke Slovenije o ekonomskih odnosih s tujino.

Blagovna menjava je v prvih devetih mesecih 2023 dosegla približno 700 milijonov presežka, medtem ko je v enakem obdobju 2022 izkazovala 1,4 milijarde primanjkljaja. Uvoz blaga je bil glede na enako obdobje 2022 nižji za dobrih osem odstotkov, upadel je s 33,2 na 30,5 milijarde evrov, izvoz blaga pa se je prav tako zmanjšal, a bistveno manj, z 31,9 na 31,3 milijarde evrov.

Ugodnejša gibanja v blagovni menjavi

Letos smo predvsem dosegli večji presežek pri izvozu farmacevtskih in medicinskih proizvodov ter strojev in transportnih naprav, hkrati pa se je, tudi zaradi pocenitev nekaterih energentov in surovin, zmanjšal blagovni primanjkljaj pri uvozu nafte in električne energije.

Posledično je Slovenija od januarja do vključno septembra spet ustvarila presežek v blagovni menjavi v višini dobrih 720 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom je dosegla 102,4 odstotka. K temu je precej pripomoglo tudi dejstvo, da so letos, v primerjavi z enakim obdobjem lani, končne izvozne cene naraščale precej bolj kot uvozne, in sicer, kot kažejo podatki GZS, kar za tri odstotne točke. Ob tem velja dodati, da so podatki iz plačilne bilance in zunanjetrgovinski saldo tudi ena od vhodnih postavk pri izračunu bruto domačega proizvoda. Prav danes bo državni statistični urad postregel s preliminarno oceno gibanja BDP v letošnjem tretjem četrtletju.

Slovenija sicer daleč največ, približno tri četrtine izvoza in uvoza, ustvari na območju EU. Izvoz v države Unije je v prvih devetih mesecih 2023 predstavljal 74,7 odstotka celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta zmanjšal za 4,6 odstotka oz. 1,1 mrd EUR. Uvoz iz držav članic EU pa je predstavljal 77 odstotkov celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2022 zmanjšal za 5,4 odstotka oziroma 1,3 milijarde evrov. Med partnericami zunaj EU izstopa še za 900 milijonov evrov večji presežek z Rusko federacijo, predvsem iz naslova zmanjšanja uvoza za kar 800 milijonov evrov.

Visok presežek pri menjavi storitev

Slovenija je letos izboljšala tudi rezultate pri izvozu storitev. Presežek storitvene menjave je v prvih devetih mesecih 2023 znašal 2,9 milijarde evrov, kar je za 300 milijonov več kot v enakem obdobju leta 2022. Najvišji pozitivni saldo so dosegle transportne storitve (1,2 milijarde evrov), sledijo pa potovanja (900 milijonov). Izvoz vseh storitev se je v prvih devetih mesecih 2023 glede na enako obdobje 2022 povečal za 6,9 odstotka uvoz pa za 5,4 odstotka.