Sejemska podjetja bodo leto preživela le s posojili in črpanjem kapitala. Novo zaprtje z drugim valom je povečalo nujnost, da panogi sistemsko pomaga država.

Galerija
Slovenska tradicionalna sejmišča letos bolj ali manj samevajo. Prve sejme v »normalnih« pogojih realistično načrtujejo šele za pozno pomlad prihodnje leto.<br />
FOTO: Jože Suhadolnik
Omejitve zaradi epidemije covida-19 so močno prizadele glavne prireditelje sejmov v Sloveniji. Celjski sejem pričakuje kar 80-odstotni upad prihodkov v primerjavi z lani. V Pomurskem sejmu iz Gornje Radgone, ki nekatere dogodke prireja bienalno in je letos načrtoval precej obsežnejši program kot lani, bo izpad prihodkov celo večji od lanske realizacije. V nekoliko boljšem položaju je ljubljansko Gospodarsko razstavišče, kjer sejemska dejavnost predstavlja manj kot polovico prihodkov – seveda pa so tudi pri njih razmere daleč od rožnatih.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji