Letna inflacija se je maja znižala na 2,5 odstotka

Letna inflacija pri nas se še naprej umirja: v maju se je znižala s treh na 2,5 odstotka in se tem padla na najnižjo raven po septembru 2021, so izračunali na državnem statističnem uradu. Na drugi strani se je letna inflacija v dvajseterici držav z evrom v maju v povprečju zvišala, in sicer z 2,4 na 2,6 odstotka.

Na mesečni ravni so se cene pri nas v maju zvišale le za pol odstotka, kar je »prijetno oziroma pozitivno presenečenje. Rast cen v mesecu maju je običajen sezonski pojav,« ocenjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. »Dolgoletno povprečje majske inflacije znaša 0,9 odstotka, kar pomeni, da je maj tradicionalno inflacijsko najbolj močan mesec. Zato smo utemeljeno pričakovali mesečno inflacijo z osrednjo oceno pri 0,7 odstotka ter spodnjo in zgornjo mejo pri 0,5 in 0,9 odstotka. Na letni ravni se je medletna inflacija pričakovano znižala, in sicer predvsem zaradi dejstva, da je bila mesečna inflacija nižja. Lanska majska inflacija je bila na mesečni ravni namreč 1,1-odstotna.«

Na GZS pričakujejo 2,7-odstotno letno inflacijo

Na GZS sicer še naprej pričakujejo, da letos povprečna rast cen življenjskih potrebščin pri 2,7 odstotka. A po dveh mesecih inflacije, ki je bila nižja od naših pričakovanj, se je zvišala verjetnost, da bo inflacija nižja, 2,5-odstotna. Tveganja za rast cen ostajajo povezane s cenami prostočasnih storitev, delno tudi s cenami naftnih derivatov, poudarja Ivanc.

V maju so bile »mesečne podražitve oblačil in obutve (za en odstotek) nižje od naših pričakovanj (1,5 odstotka), nismo tudi pričakovali padca cen v kategoriji stanovanje, voda, energenti, stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj. Na drugi strani pa so bolj od naših pričakovanj porasle cene v kategoriji komunikacije, rekreacija in kultura ter restavracije in hoteli, kar pomeni, da je del storitvene inflacije še vedno prisoten,« izpostavlja sogovornik.

ECB bo v četrtek verjetno znižala obrestne mere

V nasprotju s trendi pri nas se je letna inflacija v evrskem območju v maju rahlo zvišala z 2,4 na 2,6 odstotka, kar je nad osrednjimi pričakovanji (2,5 odstotka), kažejo preliminarni podatki Eurostata. Glavni vzrok za ta poskok so sicer predvsem storitve, ki so se v evrodeželi na letni ravni podražile za dobre štiri odstotke, očitno zaradi večjega povpraševanja, ki je posledica zvišanja plač.

Po vseh napovedih bo svet ECB v četrtek – po desetih zaporednih dvigih – vendarle prvič znižal svoje ključne obrestne mere, predvidoma za 0,25 odstotne točke. S približevanjem inflacije dvoodstotnemu simetričnemu cilju ECB se povečuje verjetnost, da bo evropska denarna oblast do konca leta še nekajkrat pocenila zdaj rekordno dragi denar.