Krožno gospodarstvo ključno pri zelenem dogovoru

Statistično gledano vsak Evropejec na leto v povprečju porabi približno 14 ton surovin in pridela okoli pet ton odpadkov. Te številke jasno kažejo pomen in potencial krožnega gospodarstva za trajnostno prihodnost. Tega zato ni mogoče izpustiti iz tem prihodnosti, ki jih je opredelila družba Raiffeisen Capital Management. Ekipa šestih upravljavcev sklada RCM se zato osredotoča na vpliv, ki ga bo imel prehod v krožno gospodarstvo na naložbe in naložbene procese.

Velika poraba virov z metodo »vzemi, uporabi in odvrzi«

Sedanji linearni gospodarski sistem, v katerem se surovine pridobivajo in predelujejo v izdelke, potrošniki pa jih uporabljajo in na koncu zavržejo ali odstranijo, zahteva veliko virov in ni trajnosten. Odgovornost podjetij se konča po prodaji izdelkov, potrošniki pa so odgovorni za odstranjevanje odpadkov. Cilj krožnega gospodarstva je čim dlje ohraniti izdelke in materiale v gospodarskem krogu, tako da se omogočijo njihovo popravilo, ponovna uporaba ali recikliranje. Vrednost izdelkov je zato treba ohraniti čim dlje, saj to pomembno vpliva na podjetja in panoge. Strategije krožnega gospodarstva pomenijo veliko več kot le recikliranje. Če želimo zmanjšati porabo virov ter zagotoviti trajnost, popravljivost in možnost recikliranja izdelkov, je treba ključne izzive upoštevati že v fazi razvoja izdelkov.

EU ustvarja regulativni okvir

Krožno gospodarstvo je pomemben steber zelenega dogovora EU in ima ključno vlogo pri razogljičenju in podnebni nevtralnosti do leta 2050. Sredi julija 2023 je evropski parlament glasoval za strožjo okoljsko uredbo, ki določa trajnostne zahteve za izdelke, škodljive za okolje, kot so kovine, tekstil, pohištvo in detergenti. Uvedena bo tudi prepoved uničevanja neprodanega tekstila ter električnih in elektronskih naprav. Izdelki morajo biti energetsko učinkoviti, trajni, popravljivi, ponovno uporabni in primerni za recikliranje, da jih je mogoče ponuditi na notranjem trgu EU.

Želimo zmanjšati porabo virov ter zagotoviti trajnost, popravljivost in možnost recikliranja izdelkov. Foto Voranc Vogel

Karin Kunrath, glavna direktorica za naložbe, Raiffeisen Capital Management Foto Rcm Rcm

Gradbeništvo je ena od treh ključnih panog

Pri analizi prihodnje teme krožnega gospodarstva se je naša ekipa osredotočila na tri področja:

– področja z veliko porabo materialov in veliko količino odpadkov,

– območja z visokimi emisijami CO₂ oziroma območja, ki so pomembna za podnebni prehod ali na katerih je pričakovati močan vpliv na podjetja,

– poslovne modele, ki imajo koristi od krožnega gospodarstva.

Gradbeništvo, gradbena industrija in gradbeni materiali so ključne panoge tako z vidika uporabe materialov kot emisij CO₂.

Drugi področji, na kateri se osredotočamo, pa sta embalaža oziroma rešitve za embalažo in električni aparati. Ta podjetja namreč zelo močno občutijo učinke predpisov zaradi velikih količin odpadkov.

Krožno gospodarstvo bo nedvomno postalo ključno v skoraj vsaki panogi, kar pomeni, da bodo strategije krožnega gospodarstva posameznih podjetij vse bolj pomembne tudi za naložbene odločitve in naložbeni proces družbe Raiffeisen Capital Management.

Avtorica je vodja naložbenega oddelka v družbi Raiffeisen Capital Management.