Kohezijski denar tudi za razvoj strateških tehnologij

Vlada je potrdila ukrepe za pospešitev koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Ukrepi se nanašajo na zagotovitev sredstev za razvoj gospodarstva, za nadgradnjo ljubljanske železniške postaje, tretjo razvojno os in zmanjšanje poplavne ogroženosti v porečju Savinje. Slovenija se ob tem zavzema, da bi se kohezijska sredstva lahko porabila tudi za gradnjo javnih najemnih stanovanj, je povedal minister za kohezijo Aleksander Jevšek.

Na letošnjo visoko investicijsko aktivnost države, ki bo pripomogla k letošnji gospodarski rasti, bo vplivalo tudi koriščenje evropskih sredstev, predvsem iz načrta za okrevanje. V aktivnejšo fazo prehajajo tudi projekti, sofinancirani iz evropske kohezijske politike 2021–2027, tako da bo vsako leto več denarja za projekte tudi iz kohezije.

Vlada je potrdila spremembe Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 v Sloveniji. Ključno je, da ukrepi niso namenjeni samo temu, da Slovenija porabi evropska kohezijska sredstva, ampak sprejeti ukrepi nadgrajujejo program evropske kohezijske politike in bodo bistveno pripomogli k razvoju Slovenije, je po seji vlade povedal Jevšek.

Slovenija najpočasneje črpa evropska sredstva

Med potrjenimi spremembami je poudaril uvedbo platforme strateških tehnologij za Evropo (STEP), s čimer bo sto milijonov evrov namenjenih za razvoj ključnih strateških tehnologij za krepitev neodvisnosti gospodarstva. »V tem okviru bo velik del sredstev namenjen vrhunski raziskovalni infrastrukturi, ki pospešuje razvojni preboj slovenskega gospodarstva,« je dejal. Omenil je tudi nakup javne raziskovalne opreme: »Slovensko raziskovalno sfero bomo nadgradili predvsem z vrhunsko raziskovalno opremo na področjih biomedicine, biotehnologije, kemije, strukturne biologije in biofizike, ki bo pomembno pripomogla tudi pri sodelovanju z industrijo. Ocenjena vrednost je 17 milijonov evrov.«

V program evropske kohezijske politike je vlada uvrstila tudi sklopa B in C nadgradnje ljubljanske železniške postaje, ki je ocenjena na 205 milijonov evrov, zmanjšanje poplavne ogroženosti Žalca, Celja in Laškega v višini 32 milijonov evrov, sofinanciranje projektov na tretji razvojni osi med Velenjem in Slovenj Gradcem v vrednosti 44,3 milijona evrov, vzpostavitev nacionalnega centra civilne zaščite in centra za protipoplavno zaščito v skupni vrednosti 18,3 milijona evrov, zagotovitev dodatnih 12,1 milijona evrov za nadgradnjo sistema za opozarjanje in ozaveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje in obnovo žitnice Grajska kašča na Ptuju, ki je ocenjena na osem milijonov evrov.

Predvidene spremembe bo morala potrditi še evropska komisija. Jevšek je te že predstavil izvršnemu podpredsedniku za kohezijo in reforme Raffaelu Fittu. »Govorila sva tudi o tem, da bi kohezijska sredstva lahko namenili za gradnjo javnih najemnih stanovanj. To podpiramo.«