Galerija
Kje je letos vrelo med delavci
Letošnje leto je leto delavskih pritiskov s stavkami. Večinoma so bili uspešni.
Jeklarna Štore Steel je dobiček iz poslovanja lani več kot potrojila. Foto Blaž Samec
9. 8. 2018 | 06:00
9:44
A+A-
Štore, Ljubljana – Stavkovni odbor delavcev obrata Jeklarna v podjetju Štore Steel je za jutri ponovno napovedal osemurno stavko. Glavni direktor Ivan (Jani) Jurkošek je povedal, da so včeraj s stavkovnim odborom dosegli dogovor in da je zgodba o stavki v Štore Steelu končana. Toda Gvido Novak, predsednik konfederacije slovenskih sindikatov (KSS), pravi, da stavkovni odbor ni preklical stavke, ker včeraj dogovor še ni bil podpisan. Letošnje leto je sicer leto delavskih pritiskov s stavkami.
Čeprav so osnovne plače v podjetju že povišali za 7 odstotkov, za težavne delovne razmere pa povišali količnik za izračun dodatka, približno 100 izmed 150 delavcev v obratu Jeklarna vztraja pri 23-odstotnem povišanju.
Podjetniški sindikat KSS, ki je po številu članov za večjim sindikatom SKEI drugi sindikat v družbi, ni imenoval stavkovnega odbora. Postavili so ga delavci v Jeklarni, KSS jim le nudi strokovno pomoč.
Ne uprava ne KSS včeraj niso hoteli govoriti o vsebini sedanjega dogovora. A če Jurkovšek zagotavlja, da je nemir v obratu Jeklarna končan, so jeklarjem gotovo prisluhnili.
V Štore Steelu je SKEI lani in letos izpogajal ugodnosti in povišice plač ter izplačil za uspešnost, KSS pa k vsem aneksom k hišni kolektivni pogodbi ni pristopil.
Za petek napovedano stavko je stavkovni odbor Jeklarne napovedal 22. julija, ko ni bilo dogovora. »Ni ga bilo predvsem zato, ker sta se glavni direktor Jani Jurkošek in tehnični direktor Boris Kumer očitno pogajala brez pooblastil za pogajanja in z njima dosežen dogovor na naslednjih pogajanjih več ni veljal,« je takrat povedal Novak.
Del jeklarjev v obratu je opozorilno stavkal že 29. junija, a so stavko po poldrugi uri prekinili, ko so se z upravo dogovorili za nadaljevanje pogajanj. Pred tem so jeklarji v obratu delo opozorilno ustavili tudi 25. maja.
Tudi delodajalci in sindikati v podjetju Salesianer Miettex Periteks, ki se ukvarja z negovanjem in izposojo tekstila, bodo danes predvidoma podpisali dogovor, v katerem je podjetje sprejelo zahteve delavcev. Po podpisu sporazuma bodo stavko, napovedano za jutri, odpovedali, je dejala sindikalistka Ana Čermelj.
Po napovedi stavke za jutri je delodajalec poslal sindikatu dogovor, v katerem je sprejel njihov ultimat. Dosegli smo povišanje jubilejnih nagrad, regresa za letni dopust in božičnice, strošek za prevoz na delo bo povrnjen stoodstotno, povečuje se varstvo sindikalnih zaupnikov in drugo, je naštela generalna sekretarka sindikata obrti in podjetništva Ana Čermelj. V podjetju je zaposlenih okoli 200 delavcev, od tega je 130 članov tega sindikata.
Predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je pojasnila, da letos v veliko podjetjih v Sloveniji in Evropi, mnogo več kot v preteklosti, delavci s stavkovnimi pritiski zahtevajo višje pravice: »Pred nekaj leti so delavci stavkali zaradi neizplačil plač ali prispevkov, zdaj pa za višje plače.« V veliko podjetjih je delavcem z grožnjami s stavko ali z opozorilnimi stavkami uspelo doseči višje plače in druge ugodnosti. Kje vse je letos še vrelo med delavstvom?
V začetku leta so najprej stavkali in zahtevali višje plače javni uslužbenci, zaposleni v, denimo, finančni upravi, geodetski upravi, veterinski upravi. Po odpovedi kolektivne pogodbe je zavrelo v Gorenju. Delavci v velenjski družbi niso stavkali, saj sta se uprava in sindikat dogovorila o prenovi podjetniške kolektivne pogodbe in jo nato tudi podpisala, zato je sindikat opozorilno stavko preklical. Aprila so stavkali zaposleni v Premogovniku Velenje, vendar je sindikat delavcev rudarstva in energetike zaradi premajhne podpore zaposlenih na dan dveurne opozorilne stavke to preklical. Prav tako aprila sta sindikat poklicnega gasilstva Aerodrom Ljubljana in svobodni sindikat Aerodrom Ljubljana na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana pripravila protestni shod zaposlenih v Fraportu Slovenija in njihovih podpornikov. Na njem so opozorili na kršitve pravic delavcev, ki jih je vodstvo družbe zanikalo. Konec prejšnjega meseca sta sindikat in poslovodstvo Fraporta podpisala aneks h kolektivni pogodbi. Maja je napovedal peturno stavko sindikat v velenjskem Eurofins Ericu. To je nato zaradi dogovora z upravo družbe zamrznil.
Sindikat železničarjev, največji izmed desetih reprezentativnih sindikatov na Slovenskih železnicah, je napovedal vrsto opozorilnih stavk za junij in julij. Izvedli so eno, in sicer na ranžirni postaji Zalog. Kasneje so stavkovne aktivnosti zamrznili, saj so se s poslovodstvom družbe dogovorili o bistvenih razhajanjih glede stavkovnega sporazuma.
O stavki so pred poletjem razmišljali tudi zaposleni v trgovini. Anketa sindikata delavcev trgovine je pokazala, da bi 97 odstotkov zaposlenih podprlo stavko, katere namen bi bilo povišanje plač v dejavnosti trgovine. Vendar so prejšnji mesec trgovci podpisali novo kolektivno pogodbo, po kateri se bodo plače nekoliko povišale in izboljšale delovne razmere.
S stavko so zagrozili tudi v sindikatu delavcev gostinstva in turizma, kjer so v začetku tedna opozorili na mizerne plače in neprimerne delovne razmere sobaric, kuharjev, receptorjev, natakarjev in drugih ter da so v panogi že tri mesece brez kolektivne pogodbe. Včeraj so sindikat ter turistično-gostinska zbornica in združenje delodajalcev podpisali novo kolektivno pogodbo, ki bo po mnenju zbornice pripomogla k boljšim razmeram v teh panogah.
Pritiske s stavkami na delodajalce je pričakovati tudi v nadaljevanju. Sindikat delavcev v energetiki se pogaja o dvigu oziroma usklajevanju plač z inflacijo in rastjo gospodarstva. »O stavki še ne govorimo, vendar če ne bo soglasja, je mogoče vse,« je dejal predsednik sindikata Branko Sevčnikar.
Čeprav so osnovne plače v podjetju že povišali za 7 odstotkov, za težavne delovne razmere pa povišali količnik za izračun dodatka, približno 100 izmed 150 delavcev v obratu Jeklarna vztraja pri 23-odstotnem povišanju.
Podjetniški sindikat KSS, ki je po številu članov za večjim sindikatom SKEI drugi sindikat v družbi, ni imenoval stavkovnega odbora. Postavili so ga delavci v Jeklarni, KSS jim le nudi strokovno pomoč.
Ne uprava ne KSS včeraj niso hoteli govoriti o vsebini sedanjega dogovora. A če Jurkovšek zagotavlja, da je nemir v obratu Jeklarna končan, so jeklarjem gotovo prisluhnili.
V Štore Steelu je SKEI lani in letos izpogajal ugodnosti in povišice plač ter izplačil za uspešnost, KSS pa k vsem aneksom k hišni kolektivni pogodbi ni pristopil.
Za petek napovedano stavko je stavkovni odbor Jeklarne napovedal 22. julija, ko ni bilo dogovora. »Ni ga bilo predvsem zato, ker sta se glavni direktor Jani Jurkošek in tehnični direktor Boris Kumer očitno pogajala brez pooblastil za pogajanja in z njima dosežen dogovor na naslednjih pogajanjih več ni veljal,« je takrat povedal Novak.
Del jeklarjev v obratu je opozorilno stavkal že 29. junija, a so stavko po poldrugi uri prekinili, ko so se z upravo dogovorili za nadaljevanje pogajanj. Pred tem so jeklarji v obratu delo opozorilno ustavili tudi 25. maja.
Poslovanje Štore SteelaŠtore Steel je imel lani in konec leta 525 zaposlenih, pri čemer je lani povprečna plača znašala 1760 evrov bruto. V primerjavi z letom pred tem je povprečna plača višja za 11 odstotkov, je razvidno iz letnega poročila družbe.
Prihodki od prodaje so se povečali za 29 odstotkov in dosegli 121,8 milijona evrov. Rast je posledica 12 odstotkov večje prodaje in okoli 30 odstotkov višjih cen. So se pa nadpovprečno, za 32 odstotkov, povišali stroški vhodnih materialov in storitev, ki so znašali 82,3 milijona evrov. Na to opozarja tudi družba v letnem poročilu, iz katerega je razvidno, da so dvig cen vhodnih materialov delno kompenzirali z zvišanjem cen končnih izdelkov, poleg tega so se prilagodili razmeram s spremembo delovnika, pri čemer je bila večja intenzivnost v času zunaj konične tarife električne energije. Vse to kaže, da lanski uspeh ni samoumeven in da je družba izpostavljena tveganjem, ki lahko poslabšajo njeno poslovanje.
Dobiček iz poslovanja se je lani več kot potrojil in poskočil na skoraj 10 milijonov evrov (predlanskim je znašal 2,7 milijona evrov). Čisti dobiček je lani znašal 8,86 milijona evrov, kar je 4,6-krat več kot predlanskim.
Prihodki od prodaje so se povečali za 29 odstotkov in dosegli 121,8 milijona evrov. Rast je posledica 12 odstotkov večje prodaje in okoli 30 odstotkov višjih cen. So se pa nadpovprečno, za 32 odstotkov, povišali stroški vhodnih materialov in storitev, ki so znašali 82,3 milijona evrov. Na to opozarja tudi družba v letnem poročilu, iz katerega je razvidno, da so dvig cen vhodnih materialov delno kompenzirali z zvišanjem cen končnih izdelkov, poleg tega so se prilagodili razmeram s spremembo delovnika, pri čemer je bila večja intenzivnost v času zunaj konične tarife električne energije. Vse to kaže, da lanski uspeh ni samoumeven in da je družba izpostavljena tveganjem, ki lahko poslabšajo njeno poslovanje.
Dobiček iz poslovanja se je lani več kot potrojil in poskočil na skoraj 10 milijonov evrov (predlanskim je znašal 2,7 milijona evrov). Čisti dobiček je lani znašal 8,86 milijona evrov, kar je 4,6-krat več kot predlanskim.
Dogovor v Periteksu
Tudi delodajalci in sindikati v podjetju Salesianer Miettex Periteks, ki se ukvarja z negovanjem in izposojo tekstila, bodo danes predvidoma podpisali dogovor, v katerem je podjetje sprejelo zahteve delavcev. Po podpisu sporazuma bodo stavko, napovedano za jutri, odpovedali, je dejala sindikalistka Ana Čermelj.
Po napovedi stavke za jutri je delodajalec poslal sindikatu dogovor, v katerem je sprejel njihov ultimat. Dosegli smo povišanje jubilejnih nagrad, regresa za letni dopust in božičnice, strošek za prevoz na delo bo povrnjen stoodstotno, povečuje se varstvo sindikalnih zaupnikov in drugo, je naštela generalna sekretarka sindikata obrti in podjetništva Ana Čermelj. V podjetju je zaposlenih okoli 200 delavcev, od tega je 130 članov tega sindikata.
Poslovanje PeriteksaStroški dela Periteksa dosegajo skoraj 28 odstotkov prihodkov družbe. V družbi je bilo zadnje poslovno leto v povprečju 215 zaposlenih, štirje manj kot leto pred tem. Kljub temu so stroški plač in dela zrasli. Stroški plač so lani znašali 2,43 milijona evrov. Razlog za rast plač je verjetno predvsem dvig minimalne plače in vpliv pokojninske zakonodaje (ta predpisuje višje stopnje prispevkov pri minimalnih plačah). Povprečna plača v družbi namreč znaša vsega 944 evrov bruto oziroma 662 evrov neto. Velik del zaposlenih, kot kaže, prejema minimalne plače ali zneske, ki presegajo minimalno plačo le marginalno. Spomnimo, minimalna plača je lani znašala 804,96 evra bruto, od letošnjega leta pa je 842,79 evra bruto.
Periteks ima zamaknjeno poslovno leto, ki ga zaključi konec marca. Poslovanje zadnjega poslovnega leta je bilo tako razkrito šele sredi julija. Družba je v zadnjem poslovnem letu ustvarila 12,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 5 odstotkov manj kot leto pred tem. Dobiček iz poslovanja se je zmanjšal za polovico in dosegel 1,9 milijona evrov. Čisti dobiček poslovnega leta je znašal 1,5 milijona evrov, kar pomeni upad za dobro petino. Družba v letnem poročilu navaja, da je bil upad prihodkov pričakovan in da so prihodki skladni z načrti. Periteksu je tudi uspelo manjšemu zmanjšanju prihodkov prilagoditi stroške materiala in storitev. Ti so v zadnjem poslovnem letu znašali 5,6 milijona evrov, kar je 7 odstotkov manj kot leto pred tem. Največji del stroškov je povezan z vzdrževanjem osnovnih sredstev.
Periteks ima zamaknjeno poslovno leto, ki ga zaključi konec marca. Poslovanje zadnjega poslovnega leta je bilo tako razkrito šele sredi julija. Družba je v zadnjem poslovnem letu ustvarila 12,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 5 odstotkov manj kot leto pred tem. Dobiček iz poslovanja se je zmanjšal za polovico in dosegel 1,9 milijona evrov. Čisti dobiček poslovnega leta je znašal 1,5 milijona evrov, kar pomeni upad za dobro petino. Družba v letnem poročilu navaja, da je bil upad prihodkov pričakovan in da so prihodki skladni z načrti. Periteksu je tudi uspelo manjšemu zmanjšanju prihodkov prilagoditi stroške materiala in storitev. Ti so v zadnjem poslovnem letu znašali 5,6 milijona evrov, kar je 7 odstotkov manj kot leto pred tem. Največji del stroškov je povezan z vzdrževanjem osnovnih sredstev.
Leto delavskih pritiskov s stavkami
Predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je pojasnila, da letos v veliko podjetjih v Sloveniji in Evropi, mnogo več kot v preteklosti, delavci s stavkovnimi pritiski zahtevajo višje pravice: »Pred nekaj leti so delavci stavkali zaradi neizplačil plač ali prispevkov, zdaj pa za višje plače.« V veliko podjetjih je delavcem z grožnjami s stavko ali z opozorilnimi stavkami uspelo doseči višje plače in druge ugodnosti. Kje vse je letos še vrelo med delavstvom?
V začetku leta so najprej stavkali in zahtevali višje plače javni uslužbenci, zaposleni v, denimo, finančni upravi, geodetski upravi, veterinski upravi. Po odpovedi kolektivne pogodbe je zavrelo v Gorenju. Delavci v velenjski družbi niso stavkali, saj sta se uprava in sindikat dogovorila o prenovi podjetniške kolektivne pogodbe in jo nato tudi podpisala, zato je sindikat opozorilno stavko preklical. Aprila so stavkali zaposleni v Premogovniku Velenje, vendar je sindikat delavcev rudarstva in energetike zaradi premajhne podpore zaposlenih na dan dveurne opozorilne stavke to preklical. Prav tako aprila sta sindikat poklicnega gasilstva Aerodrom Ljubljana in svobodni sindikat Aerodrom Ljubljana na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana pripravila protestni shod zaposlenih v Fraportu Slovenija in njihovih podpornikov. Na njem so opozorili na kršitve pravic delavcev, ki jih je vodstvo družbe zanikalo. Konec prejšnjega meseca sta sindikat in poslovodstvo Fraporta podpisala aneks h kolektivni pogodbi. Maja je napovedal peturno stavko sindikat v velenjskem Eurofins Ericu. To je nato zaradi dogovora z upravo družbe zamrznil.
Sindikat železničarjev, največji izmed desetih reprezentativnih sindikatov na Slovenskih železnicah, je napovedal vrsto opozorilnih stavk za junij in julij. Izvedli so eno, in sicer na ranžirni postaji Zalog. Kasneje so stavkovne aktivnosti zamrznili, saj so se s poslovodstvom družbe dogovorili o bistvenih razhajanjih glede stavkovnega sporazuma.
O stavki so pred poletjem razmišljali tudi zaposleni v trgovini. Anketa sindikata delavcev trgovine je pokazala, da bi 97 odstotkov zaposlenih podprlo stavko, katere namen bi bilo povišanje plač v dejavnosti trgovine. Vendar so prejšnji mesec trgovci podpisali novo kolektivno pogodbo, po kateri se bodo plače nekoliko povišale in izboljšale delovne razmere.
S stavko so zagrozili tudi v sindikatu delavcev gostinstva in turizma, kjer so v začetku tedna opozorili na mizerne plače in neprimerne delovne razmere sobaric, kuharjev, receptorjev, natakarjev in drugih ter da so v panogi že tri mesece brez kolektivne pogodbe. Včeraj so sindikat ter turistično-gostinska zbornica in združenje delodajalcev podpisali novo kolektivno pogodbo, ki bo po mnenju zbornice pripomogla k boljšim razmeram v teh panogah.
Pritiski tudi v prihodnje
Pritiske s stavkami na delodajalce je pričakovati tudi v nadaljevanju. Sindikat delavcev v energetiki se pogaja o dvigu oziroma usklajevanju plač z inflacijo in rastjo gospodarstva. »O stavki še ne govorimo, vendar če ne bo soglasja, je mogoče vse,« je dejal predsednik sindikata Branko Sevčnikar.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji