V nadaljevanju preberite:

Medtem ko se na Kitajskem, v Evropi in na Japonskem povečuje zaskrbljenost zaradi morebitne trgovinske vojne, ki jo lahko sproži nova Trumpova administracija, bi bilo dobro pomisliti tudi na države v razvoju. Njihova preverjena metoda za doseganje statusa držav s srednjim dohodkom je bil prehod iz kmetijstva v nizkokvalificirano, izvozno usmerjeno proizvodnjo. A kako se bodo te države znašle zdaj?

Njihove možnosti so morda boljše, kot se zdi, posebno če se odločijo za alternativne razvojne poti. V preteklosti so se revne države razvijale z izvozom industrijskih proizvodov, ker je tuje povpraševanje proizvajalcem omogočilo doseganje ekonomije obsega, slabe razmere v kmetijstvu pa so nizkokvalificirane delavce kljub nizkim plačam bolj pritegnile k delu v tovarnah.

Zaradi te kombinacije obsega in nizkih stroškov dela je bila proizvodnja teh držav globalno konkurenčna kljub relativno nižji produktivnosti njihovih delavcev. Ker so podjetja imela dobiček pri izvozu, so vlagala v boljšo opremo, da bi povečala produktivnost delavcev. Temu je sledila rast plač, zato so si delavci lahko privoščili boljše šolanje ter zdravstveno varstvo zase in za svoje otroke. Podjetja so plačevala tudi več davkov, kar je vladi omogočilo naložbe v boljšo infrastrukturo in storitve.