Kibernetska varnost eden največjih izzivov digitalizacije

Uprava, ki je vodenje Telekoma Slovenije prevzela pred letom in pol, je lani jeseni postavila novo strategijo, ki temelji na treh strateških stebrih: telekomunikacijah, segmentu IKT in učinkovitosti poslovanja z nadaljnjo digitalizacijo in večjo učinkovitostjo investiranja. Tako so že v letošnjem prvem kvartalu zmanjšali stroške poslovanja in povečali dobiček, ki je znašal dobrih 12 milijonov evrov.

Telekom Slovenije ima za letos predvidenih za skoraj 236 milijonov evrov naložb, v prvem kvartalu so zanje namenili skoraj 46 milijonov evrov. Del investicijskih sredstev je namenjenih nadgradnji omrežja 5G, drugi del gradnji in širitvi optičnega omrežja, saj je Telekom Slovenije še vedno tisti operater, ki zgradi največ fiksnih priključkov. Poleg tega so tu še investicije v pravice, predvsem v programske pravice za televizijske kanale in preostale platforme. Pomemben delež predstavlja tudi investicija na Kosovo, kjer njihova hčerinska družba Ipko investira v 5G, da ohranja primat tehnološkega vodje na kosovskem trgu, je v Delovem podkastu Moč gospodarstva med drugim pojasnil Boštjan Škufca Zaveršek, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije.

Trendi pa pred telekomunikacijske operaterje postavljajo številne izzive, saj so njihovi konkurenti tudi globalna podjetja, kot je na primer Netflix, katerega prednost je dobro razumevanje želja, potreb in navad potrošnikov. Kot pravi sogovornik, je vsak posel težak, Telekom Slovenije pa se lahko pohvali z multimedijsko platformo Neo, ki je večkrat mednarodno nagrajena platforma za televizijo ter obenem tudi agregator vsebin v videotekah, kamor vključujejo tudi podkaste. Odlikujejo jo govorno upravljanje, s pomočjo umetne inteligence pa še priporočilni sistemi ter podnapisi, ki tako deprivilegiranim skupinam ali tistim, ki ne razumejo jezika, omogočajo še boljšo povezanost z lokalno platformo, ki ne zahteva znanja angleščine in nujne uporabe kreditne kartice. Zato je ta uporabniški vidik po sogovornikovih besedah tisti, ki lahko lokalne ali pa tudi globalne telekomunikacijske operaterje, ki delujejo na slovenskem trgu, diferencira od globalnih igralcev.

Kibernetska varnost za zaščito uporabnikov

Kibernetska varnost je eden največjih izzivov digitalizacije. Število kibernetskih napadov strmo narašča. Temu posvečamo največ pozornosti v razvoju, zato da zaščitimo sebe in uporabnike naših storitev. »Naš moto je postaviti varnost v samo storitev. Ne nad, ne pod, ampak v samo storitev,« pravi Boštjan Škufca Zaveršek. Kibernetski napadi se spreminjajo, pravi sogovornik: »Če so bili napadi včasih osredotočeni na politično, ekonomsko, versko ali drugače zanimive subjekte, danes napada stroj, ki ne izbira in ki ima dovolj moči, da enostavno opredeljuje in napada veliko tarč hkrati. To je bistveni vzrok, da število kibernetskih napadov hitro raste. Ker danes napadajo stroji, je pomembno, da se pred napadi branimi sistematično ter s pomočjo naprednih sistemov, kot je umetna inteligenca.« Kot pojasnjuje Škufca Zaveršek, napadalci iščejo najšibkejši člen. To je največkrat uporabnik, ki mnogokrat uporablja ista gesla za dostop do socialnih omrežij, zasebne elektronske pošte, pa tudi za poslovno komunikacijo.

Kaj lahko torej uporabnik naredi, da se pred tovrstnimi napadi čim bolj zaščiti? »Ena naših glavnih aktivnosti, ki jih izvajamo predvsem z našimi poslovnimi strankami, je komunikacija in izobraževanje širše javnosti. Osnovni nasvet je, naj ne uporabljajo vedno istih in enostavnih gesel. A statistika kaže, da smo še vedno zelo naivni, saj še vedno velikokrat pomagamo ’princu iz ne vem katere afriške države, ki bi se nato z veseljem oddolžil’. Torej, treba je čim več o tem govoriti in se izobraževati v podjetjih, pa tudi v splošni javnosti, od šol naprej,« odgovarja sogovornik.

Telekom Slovenije ima tudi operativni center kibernetske varnosti in odpornosti z več kot sto zaposlenimi, ki je namenjen spremljanju kibernetskega dogajanja pri operaterjevih strankah, pa tudi za obrambo omrežja Telekoma Slovenije. To je eden največjih operativnih centrov za kibernetsko varnost v regiji, kjer obravnavajo tisoč dogodkov na minuto. Pri tem so jim v veliko pomoč tudi umetna inteligenca ter povezave sodelavcev in njihovega centra z globalnimi igralci na tem področju. To je kombinacija, ki nudi večjo varnost. Vedeti pa moramo, da absolutne varnosti ne nudi noben sistem, pove Boštjan Škufca Zaveršek: »Če ne kupite srečke za loto, ne morete zadeti nagrade. Torej, če se ne začnete ukvarjati z obrambo pred kibernetsko nevarnostjo, potem zagotovo ni možnosti, da bi se pred napadi ubranili.«

Velika pokritost s 5G

Telekom Slovenije je odprl demonstracijsko okolje zasebnega mobilnega omrežja 5G. V njem prikazujejo uporabo te tehnologije, da bi podjetjem pokazali pomen varnosti na tem področju in zmogljivosti omrežja. »Zasebna mobilna omrežja so primerna za pokrivanje podjetniških kampusov, proizvodnih hal, skladišča in vsega drugega. S tem je lažje pokrivanje industrijskih področij ter omogočanje avtomatizacije in digitalizacije. Večja je tudi varnost,« pojasni Boštjan Škufca Zaveršek. Zasebna omrežja 5G podjetjem omogočajo, denimo, avtomatsko upravljanje proizvodnih procesov, robotizacijo, upravljanje logistike, pametnih parkirišč … »Glavni uporabniki zasebnih mobilnih omrežij z varnim delom bodo tako imenovani digitalni dvojčki, ko se bo stroje in naprave krmililo iz daljave, lahko iz sosednje nadzorne sobe ali pa od koder koli.«

Kot pravi, je pokritost Slovenije z omrežjem 5G na zelo visokem nivoju, tudi v globalni primerjavi. Telekom Slovenije je lani za 50 odstotkov povečal pokritost glede na leto prej, prihodnje leto pa zaključujejo nadgradnjo omrežja z 99-odstotno pokritostjo prebivalstva, kar je v skladu z razpisnimi zahtevami pri podelitvi frekvenčnega pasu. Ali so potrošniki presedlali na 5G? »Vsi novi telefoni seveda podpirajo peto generacijo. Število uporabnikov se tako v zadnjem letu skokovito povečuje. Tak trend opažamo vsi operaterji. Ker so cene mobilnih naprav danes bistveno višje kot pred leti, se obdobje menjave teh naprav podaljšuje. Bolj zahtevni uporabniki so torej prehod v peto generacijo že naredili, večina preostalih pa ga bo opravila v prihodnjih dveh letih,« odgovarja Boštjan Škufca Zaveršek.

Nove priložnosti

Za doseganje učinkovitega poslovanja je treba nenehno iskati nove priložnosti, zato so po besedah sogovornika na področju trajnostne mobilnosti z e-polnilnicami vstopili na trg z rešitvijo pametnega polnilnega omrežja. Telekom Slovenije je namreč že pred leti vstopil v projekt E8, kjer se pozicionirajo kot nekdo, ki ponuja storitev pametnega polnjenja podjetjem. Ta pa lahko poleg polnjenja službenih vozil ponujajo to storitev tudi zaposlenim. To bi lahko predstavljalo tudi dodatni bonus za zaposlene. Njihova programska oprema namreč omogoča ločevanje tarif za različne uporabnike. Obenem pa se s tem vzpostavlja tudi virtualna energetska skupnost, ki ima svoje zakonitosti in ki na koncu pomaga pri uravnavanju električnega omrežja.

In česa se lahko kot uporabniki najbolj veselimo v prihodnjih letih? Vizija Boštjana Škufce Zaverška je, da Telekom Slovenije svojim uporabnikom zgradi ognjišče, ob katerem se bodo počutili dobro in varno, bodisi tako zaradi vsebin bodisi zaradi infrastrukture, ki omogoča dostop do globalnih vsebin.