Kdaj se letališče odpre, bodo odločili nadzorniki

Maribor – Danes je zadnji dan, ko z Letališčem Edvarda Rusjana Maribor upravlja Aerodrom Maribor. Včeraj okoli poldneva je na letališče prispelo zadnje letalo s potniki. Pripotovala je izraelska nogometna ekipa Maccabi Haifa, ki jo je tako doletela »čast« zadnjega leta na mariborsko letališče pred menjavo upravljavca.

Izraelci so se želeli v domovino prav tako vrniti z mariborskega letališča, a ker letališče v noči s četrtka na petek gotovo ne bo obratovalo, se bodo morali vračati z graškega letališča.

Jutri na delu nadzorniki

Upravljanje letališča bi z jutrišnjem dnem morala prevzeti družba DRI upravljanje investicij, a ta še ni pridobila obratovalnega dovoljenja za upravljanje mednarodnega letališča. V DRI pojasnjujejo vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja, ki so jo 2. julija oddali, še vedno dopolnjujejo. Časa nimajo več veliko, saj bodo jutri na mariborskem letališču nadzorniki Javne agencije za civilno letalstvo začeli nadzor, po katerem bodo lahko, če ne bo potrebnih dopolnitev, družbi DRI izdali obratovalno dovoljenje za upravljanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor.

Letališče bo v času nadzora zaprto, pri nadzoru pa bodo pregledovali predvsem organizacije služb na letališču in licence zaposlenih. Infrastrukture ne bodo pregledovali, saj ta ob menjavi upravljavca ostaja enaka kot do zdaj.

Delavci v službo na zaprto letališče

S prenosom upravljanja na družbo DRI bo stroške prevzela država. Po ocenah ministrstva naj bi letos ti stroški znašali 300.000 evrov, prihodnje leto pa 700.000 evrov. Gre za optimistične napovedi, ki načrtujejo občutno prenizke stroške, saj je vzdrževanje Aerodroma Maribor stalo več kot 100.000 evrov na mesec.

Delo bo jutri začelo tudi 24 zaposlenih, ki se bodo k DRI prezaposlili od Aerodroma Maribor. Vsi so junija dali odpovedi pri dosedanjemu delodajalcu in podpisali pogodbe o prezaposlitvi.



DRI vse zaposlene pričakuje jutri na svojem delovnem mestu na letališču, čeprav bo to zaradi pregleda zaprto. Agencija za civilno letalstvo pojasnjuje, da prisotnost vseh zaposlenih med pregledom zaradi zaprtega letališča ni potrebna.
Na jutrišnjem pregledu bodo iz DRI sodelovali Smiljan Kramberger, ki je vodja projekta upravljanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor, in sodelavci, zadolženi za izvajanje letaliških služb.

Zanimanje graškega letališča

DRI bo letališče upravljal le začasno, saj je pogodba sklenjena do 31. decembra 2020, ministrstvo za infrastrukturo pa bo v tem času iskalo trajno rešitev za obratovanje letališča. Državi v primeru zaprtja letališča grozi vračanje evropskih sredstev, ki so bila pridobljena za posodobitev letališke infrastrukture, ki so jo izvedli pred leti. DRI se s komercialnim delom letališča ne namerava ukvarjati, a pojavljajo se ugibanja, da bi z novim upravljavcem lahko sodelovalo najbližje mednarodno letališče. Ne, to ni ljubljansko, ampak tisto v Gradcu.

Na graškem letališču so za Delo potrdili, da je njihovo vodstvo že v preteklosti tesno sodelovalo z ljudmi z mariborskega letališča in da so o sedanjem položaju dobro obveščeni. Potrdili so tudi, da so se v preteklosti že večkrat dogovarjali o morebitnem sodelovanju obeh letališč.

»Tudi z novim upravljavcem letališča se bomo povezali z namenom pogovorov o morebitnem sodelovanju,« je na naša vprašanja odgovorila predstavnica za medije Doris Poelt.

Letališče v Gradcu je najbližje mednarodno letališče mariborskemu in zadnja leta konstantno beleži rast. Lansko leto je graško letališče zabeležilo več kot milijon potnikov in skoraj 20.000 ton tovora. Vprašanje je, kako bi vodilne v Gradcu sploh zanimalo mariborsko letališče.

Slovo Kitajcev

Danes se torej z mariborskega letališča poslavljajo kitajski investitorji, ki so prek družbe SHS Aviation v Mariboru v preteklih letih poskrbeli predvsem za velikopotezne napovedi. Napovedovali so več kot 600 milijonov evrov investicij, po kateri bi mariborsko letališče nadgradili.

Projekt bi s kitajsko pobudo »en pas, ena cesta« večinsko financirale kitajske investicijske banke. Pri uresničitvi megalomanskih investicij se je zataknilo na več ravneh, predvsem pa pri spreminjanju državnega prostorskega načrta, ki ga je takratni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben kitajskim investitorjem obljubil že do marca lani. DPN še vedno ni sprejet, ministrica Alenka Bratušek pa se vse bolj nagiba k realnejši različici, ki bi bila v sožitju z okoliškimi prebivalci.

Kitajski investitorji mariborskega letališča tudi niso želeli več najemati, ampak ga upravljati prek koncesijskega akta, v kar pa ministrstvo ni želelo privoliti.