Kakšno ekonomsko politiko naj izvaja vlada

Ljubljana – Ključno je, da vlada zagotovi, da bodo šok zaradi novega koronavirusa preživela vsa podjetja, ki bi sicer normalno poslovala. Na drugi strani je treba narediti vse, da se ohrani povpraševanje, poudarja nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Za zagon gospodarstva po končanju karantene pa bodo potrebni denarni in fiskalni ukrepi ter psihološka sporočila za vzpostavitev zaupanja potrošnikov in podjetij, dodaja ekonomist Anže Burger.

Vlada mora narediti vse, kar je treba, da nevtralizira učinke koronavirusa, poudarja Mramor: »Skupna vsota ni toliko ključna. Pomembna je organiziranost, da je distribucija pomoči najbolj optimalna.« Opozarja, da so razlike med podjetji ogromne; nekatera so dobro poslovala in so imela visoka povpraševanja, po drugi strani je vpliv koronavirusa že močno prizadel turistična podjetja, prevoznike … Zato je treba oceniti, koliko kdo potrebuje in kdaj. Torej zelo ciljano, od podjetja do podjetja, pojasnjuje.

Fiskalno pravilo pri zagotavljanju sredstev ni težava, saj dovoljuje začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ob neobičajnih dogodkih, kar epidemija je, pojasnjuje fiskalni svet.


 

Zagotavljanje likvidnosti in delitev bremen

Ključno je zagotavljanje likvidnosti podjetij, saj se jim bo poslovanje ustavilo. Če bodo to breme nosila zgolj podjetja, si bodo poslabšala bilance in bi se lahko znašla v težavah. Zato je potrebna delitev bremen financiranja davkov, prispevkov in plač med delodajalci in državo, meni Anže Burger. Po njegovem so potrebni odložitev plačevanja prispevkov in davkov ter reprogramiranje in zamrznitev finančnih obveznosti do bank.

Vlada je pripravila interventni zakon za sofinanciranje plač delavcev na čakanju na delo, prek državnih ustanov prenovo finančnih produktov, napoveduje odlog plačila določenih obveznosti, gospodarski minister Zdravko Počivalšek je omenil možnost odloga plačila bančnih obveznosti za pol leta …
 

Na splošno pozitivna ocena vladnim ukrepom

Dosedanji vladni ukrepi so bili korektno izpeljani, pravi Burger, ki pa pogreša več usklajenosti med Evropsko unijo in državami. Na obrtno-podjetniški zbornici predlagajo odpis davkov in prispevkov v času epidemije, ne zgolj njihovega odloga.

Tudi Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, se strinja, da gredo vladni ukrepi v pravo smer: »Z vidika ukrepov za prebroditev likvidnostnih šokov je na voljo precej sredstev, vendar opozarjamo, da gre za prerazporeditev že zastavljenih finančnih produktov za ta namen, ne pa svež denar. Interventni zakon je zastavljen v redu, vendar je težko pričakovati, da bodo sredstva v vrednosti dobrih 50 milijonov evrov zadostovala.«



Dodaja, da si pri likvidnostnih ukrepih želijo čim manj birokracije in bistveno hitrejše ukrepe: »Obenem pa je treba biti previden, da ne bo zlorab insolvenčne zakonodaje in bomo spet imeli bistveno več neizterljivih terjatev, kot bi jih bilo sicer. Nujno bo začasno zrahljati fiskalno pravilo, predvsem pa proaktivno sodelovati na ravni EU pri pripravi ukrepov za celotno Unijo. V interesu izvoznega podjetništva in gospodarstva pa je predvsem čim hitrejše ponovno odprtje mej po epidemiji.«
 

Ukrepi in povrnitev zaupanja

Klasični monetarni in fiskalni ukrepi trenutno niso učinkoviti, so pa smiselni za kasnejši zagon gospodarstva, meni Anže Burger. Pri tem omenja dodatno zniževanje obrestnih mer in kvantitativno sproščanje pri centralnih bankah. »Potrebna bo kombinacija konkretnih denarnih in fiskalnih ukrepov ter psiholoških signalov za zagotavljanje varnosti. Ključno bo sporočiti potrošnikom in podjetjem, da je treba čim prej spet priti na stare obsege potrošnje in proizvodnje, torej da se ne varčuje pretirano, ampak se še naprej investira in troši.« Goran Novković, denimo, omenja, da bi pomagala posebna akcija prednostnega kupovanja domačih izdelkov.



Glede ukrepov helikopterskega denarja, kot so jih, denimo, z razdeljevanjem denarja in vavčerjev med prebivalstvo sprejeli v Hongkongu in Singapurju, Burger ocenjuje, da gospodinjstva težav z denarjem ne bodo imela: »Zdaj bomo trošili le za hrano in osnovne storitve. Večji del prebivalstva, ki bo normalno dobival plačo, bo iz krize izšel s presežki likvidnih sredstev. Bolj bo pomembno vzpostaviti zaupanje potrošnikov, da bodo trošili.«

Na vprašanje, kako ukrepati po končanju karantene za zagon gospodarske rasti, pa Dušan Mramor odgovarja, da je prvi pogoj ohraniti pri življenju podjetja, ki bi brez šoka zaradi virusa bila uspešna. Opozarja pa, da izgubljenega v četrt leta ni mogoče nadomestiti: »Del izgubljenega je mogoče nadomestiti le z relativno drastičnimi ukrepi, kot so delo ob sobotah, manj dopusta …« Za takšno pot so se odločili na Kitajskem, kjer mnoga podjetja obratujejo 24 ur na dan, vse dni v tednu.

O primernih odzivih države in podjetij ter, med drugim, o vplivih koronavirusa bo Mramor skupaj s kolegoma Aljošo Valentinčičem in Črtom Kostevcem spregovoril na današnjem webinarju z naslovom Ali lahko gospodarstvo »zmrzne« brez ogrevanja.