Izginjanje slovenskih borznoposredniških družb

Ljubljana - Medtem ko se Triglav Skladi omenjajo kot kupec Altinih skladov, bi Altin analitsko-upravljavski del menda lahko kupila banka BKS. Če se bo to zgodilo, bo ta postala največji borzni posrednik pri nas, hkrati pa bo na trgu ostala le še ena slovenska borznoposredniška družba, ki ni banka.

Banka BKS je nedavno od Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD) odkupila opravljanje investicijskih storitev in poslov vključno z vodenjem računov vrednostnih papirjev, denarnimi sredstvi in premoženjem strank. Prenos naj bi bil predvidoma izpeljan do konca aprila. BKS naj bi tako pridobila več kot 9000 novih strank in s tem postala drugi največji borzni posrednik pri nas.

A BKS bi lahko po neuradnih informacijah kmalu svoj položaj na področju borznega posredništva še utrdila. Trenutno ima največji tržni delež v tej dejavnosti pri nas Alta Invest, ki sodi v skupino Alta, ta pa je že nekaj časa naprodaj.

Potem ko je zaradi razhajanj v kupnini menda padla v vodo prodaja Alte ameriškemu skladu Apollo, se zdaj omenja scenarij prodaje po dejavnosti. Za nakup Alte Skladov naj bi se zanimali Triglav Skladi, za nakup borznoposredniškega dela - Alte Invest - pa se neuradno kot najverjetnejši kandidat omenja banka BKS. Alta, ki skupaj upravlja 3,6 milijarde evrov premoženja, je lani ustvarila skoraj tretjino prometa borznih članov oziroma za več kot 200 milijonov evrov, kar pomeni, da bi z nakupom tega dela dejavnosti BKS postala daleč najmočnejši igralec na posredniškem trgu.

BKS interesa ne zanika

V Alti postopka prodaje ne komentirajo, v BKS pa interesa ne zanikajo: »V Sloveniji bomo še naprej krepili svoj položaj na bančnem trgu in obenem tudi na trgu vrednostnih papirjev. Stalno preverjamo nove možnosti širitve, trenutno pa vso pozornost namenjamo prevzemu strank GBD,« odgovarjajo. Če bo do prodaje prišlo, bo to pomenilo, da bo od nekaj deset borznoposredniških družb, kolikor jih je bilo v začetku 90. let, ostala le še ena - Ilirika.

In zakaj se iz tega trga umika GBD? Izvršna direktorica GBD Hermina Krt pojasnjuje, da se zakonodaja na tem področju zelo zaostruje, kar borznoposredniškim družbam prinaša velike izzive in vodi v konsolidacijo: »Glede na evropsko zakonodajo in direktive je ta dejavnost povsem regulirana, kar je za stranke dobro, vendar pa to za ponudnike zahteva visoka finančna sredstva, zato smo ocenili, da je treba to delati v večjem obsegu.«

Slabe izkušnje vlagateljev

Svoje pri tem pripeva tudi skromen slovenski kapitalski trg. »Čeprav je v bankah veliko denarja, se slovenski vlagatelji zaradi slabih izkušenj zelo previdno odločajo za naložbe v vrednostne papirje,« pravi sogovornica.

Predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger pravi, da si bodo še prizadevali vztrajati na tem trgu. Kot pojasnjuje, so od leta 2008 razmere v tej dejavnosti zelo zahtevne. »Imamo zelo majhen trg, regulacija trga je zelo visoka in za uspešno delo potrebuješ kakovosten kader. Hkrati pa je zelo malo potencialnih kupcev, saj je trg zaradi številnih predpisov, ki si jih je ustvarila oblast, zato da sama veliko bolje živi in vpliva na dolžino svojega vladanja, odgnal tujce. Slovenci pa so od delitve certifikatov do danes doživeli marsikaj slabega na kapitalskem trgu, zato v ta trg nimajo zaupanja, svoje pa je naredila tudi kriza,« pravi Štemberger. Dodaja, da se vse to pozna tudi v usihanju borznoposredniških družb.

Utrjevanje tujih posrednikov

Na slovenskem trgu so se v zadnjem obdobju močno okrepile tuje borznoposredniške družbe. Pri tem izstopa hrvaški Interkapital vrijednostni papiri, ki je po prometu lani dosegel drugo mesto, v prvem četrtletju letos pa tretje. Pri nas zastopa predvsem hrvaške pokojninske sklade, ki so že pomembni lastniki naših družb. Četrto mesto pa je lani dosegla češka investicijska banka Wood & Company financial service.