Inflacija v marcu 3,6-odstotna, rahlo višja kot februarja

Inflacija se je pri nas nekako ustalila na ravni dobrih treh odstotkov. Življenjske potrebščine so se marca na letni ravni v povprečju podražile za 3,6 odstotka, v primerjavi s februarjem pa za 0,2 odstotka. Mesečna rast cen je bila predvsem posledica sezonske zamenjave kolekcije oblačil in obutve. Inflacija je tako nekaj višja kot februarja, ko je bila na letni ravni 3,4-odstotna, na mesečni pa 0,8-odstotna, izhaja iz podatkov državnega statističnega urada (Surs). V marcu lani je bila inflacija skoraj trikrat višja, 10,5-odstotna.

Inflacija, merjena z evropsko primerljivim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP) je sicer marca znašala 3,4 odstotka, kar je enako kot v februarju, še ugotavljajo statistiki.

Visoka rast cen storitev

Nadaljuje se trend višjih cen storitev. Te so se na letni ravni v povprečju zvišale za 6,1, cene blaga pa za 2,3 odstotka. Po 0,6 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale za šest odstotkov višje cene v skupini rekreacija in kultura ter za 4,7 odstotka višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Z 0,5 odstotne točke so sledile za 6,7 odstotka dražje storitve v restavracijah in hotelih. Cene raznovrstnega blaga in storitev so se zvišale za 5,1 odstotka ter k inflaciji dodale še 0,4 odstotne točke.

Na mesečni ravni so – zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo – najbolj zrasle cene oblačil in obutve; k mesečni inflaciji so prispevale 0,5 odstotne točke. Oblačila so se podražila za 8,3 odstotka, obutev pa za 5,7 odstotka. Višje cene pogonskih goriv so dodale 0,2 odstotne točke; bencin se je podražil za 4,7 odstotka in dizelsko gorivo za 3,8 odstotka.

Lani z manjšim primanjkljajem in deležem dolga v BDP

Slovenija je sicer lani znižala javnofinančni primanjkljaj in javni dolg v deležu v BDP. Na Sursu so namreč izračunali, da je lanski skupni primanjkljaj sektorja država (državni proračun, pokojninska in zdravstvena blagajna, lokalne skupnosti) znašal slabih 1,6 milijarde in bil s tem za 114 milijonov nižji kot leto prej. 

Bruto dolg sektorja država pa je konec lanskega leta dosegel 43 milijard 670 milijonov evrov ali 69,2 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2022 se je sicer nominalno zvišal za 2,3 milijarde evrov; relativno glede na BDP pa se je znižal za 3,3 odstotne točke. Hkrati je bil tudi za dobrih deset odstotnih točk nižji, kot je bil konec leta 2020, ko je znašal rekordnih 79,6 odstotka BDP.