Inflacija požira vaše prihranke: kakšna je alternativa?

Vse prepogosto namreč pozabimo, da povišana inflacija ne prinaša zgolj višjih tekočih življenjskih stroškov, ampak tudi naš denar na banki in v nogavici krepko izgublja svojo vrednost. Kupna moč 10.000 evrov pred enim letom se je do danes znižala za več kot 1000 evrov. Bančne depozitne obrestne mere so še vedno nizke, za vezave, daljše od enega leta, se gibljejo od 0,01 % do 1,5 %. To z drugimi besedami pomeni, da če vežemo 10.000 evrov za eno leto, dobimo čez eno leto 1 evro obresti ali pa 150 evrov, vendar pa do njih znotraj vezave za eno leto ne moremo prosto dostopati. Hkrati je to veliko veliko premalo, da bi lahko pokrili inflacijo. Vas zanima, kaj lahko kot varčevalci naredimo?

Najprej se moramo zavedati, da obstajajo alternative in da varčevanje ni enako investiranje ali po slovensko vlaganje. Varčujemo, kadar del naših prihodkov damo na stran in jih pustimo na bančnem računu, torej jih tekoče ne porabimo. Namen investiranja pa je ohranjanje in na dolgi rok večanje kupne moči privarčevanih prihrankov. Sicer naš tihi spremljevalec – inflacija – zmanjšuje njihovo vrednost. Preprost in malim vlagateljem prilagodljiv način investiranja je vstopanje na kapitalske trge preko vzajemnih skladov, ki ga Slovenci premalo poznamo in posledično ne izkoriščamo.

Svetujemo vam, da se nam pridružite na finančnem webinarju “Vzajemni skladi: razumevanje osnov investiranja in naložbene priložnosti. FOTO: Depositphotos

Kaj je vzajemni sklad

Namen vlaganja v vzajemne sklade je ohraniti in na dolgi rok povečati kupno moč privarčevanih prihrankov. V zadnjih 30 letih se je tudi slovenski trg kapitala razvil in vse premalokrat se zavedamo, da obstajajo alternative bančnim depozitom in tudi alternative neposrednemu vstopu na kapitalski trg z nakupom delnic, to so vzajemni skladi. Vzajemni skladi so poenostavljeno povedano združeno premoženje (denarna sredstva) večjega števila vlagateljev, ki ga zanje nalaga v različne vrednostne papirje in upravlja družba za upravljanje v okviru naprej dorečene naložbene politike. Tako poznamo denarne, obvezniške, mešane in delniške vzajemne sklade.

Prijavi te se na webinar. FOTO: Depositphotos

Rušimo največji mit: ni treba začeti z milijonskimi zneski

Plemenitenje prihrankov v vzajemnih skladih je preprosto, prilagodljivo vsakemu posamezniku. Zanj ne potrebujete veliko denarja ali poznavanja delovanja kapitalskega trga. Začnete lahko že s 30 evri na mesec, za vse drugo bodo poskrbeli profesionalni upravitelji premoženja. Koliko lahko prihranite, si lahko izračunate v investicijskem kalkulatorju.

Glavna prednost vzajemnih skladov je, da se sredstva plemenitijo na kapitalskih trgih, ki so dolgoročno bolj donosni od bančnih depozitov. Ena od značilnosti kapitalskih trgov je volatilnost, torej nihajnost tržnih tečajev na kratek rok in vsi naložbeni razredi nosijo določeno stopnjo tveganja. Tega se morajo vlagatelji zavedati, a razpršenost naložb, ki je temeljna prednost vzajemnih skladov, zmanjšuje tveganje.

Zelo pomembna prednost investiranja v vzajemne sklade je tudi ta, da sredstva niso vezana, kar pomeni, da do njih lahko dostopate kadar koli.

Vzajemni skladi se morajo nujno znajti v portfelju osebnega finančnega premoženja. In to je obrestnoobrestni račun.

To je tržno sporočilo. Pred sprejetjem naložbene odločitve preberite dokumente s ključnimi informacijami za vlagatelje in prospekt. Generali Investments d. o. o., Ljubljana.

Naročnik oglasne vsebine je Generali Investments d.o.o.