V nadaljevanju preberite:

Ekonomisti opozarjajo, da bo zmanjšanje javne porabe v EU negativno vplivalo na naložbe in rast ravno v obdobju, ko že tako težko sledi ZDA.  Po več letih proračunskih presežkov med pandemijo covida-19 in energetsko krizo, ki jo je povzročila ruska invazija v Ukrajini, je Bruselj ponovno uvedel pravila, po katerih morajo države članice omejiti proračunski primanjkljaj na največ 3 odstotke BDP. Končni cilj je zmanjšati javni dolg na 60 odstotkov BDP.

Toda do omejevanja je prišlo v času, ko se Nemčija, evropska gospodarska velesila, spoprijema z eksistenčnimi grožnjami svojega poslovnega modela, ki temelji na izvozu, in ko je v celotnem bloku nujno potrebnih še več naložb.

Po dokončni zmagi Donalda Trumpa, ki grozi z 10- do 20-odstotnimi carinami za evropske proizvajalce, se je še povečala zaskrbljenost glede dolgoročnih obetov za rast. »Mislim, da ne bomo dobili potrebnih naložb, kar ni dobro,« je dejal Jeromin Zettelmeyer, direktor možganskega trusta Bruegel. »Ne moremo hkrati učinkovito izvajati fiskalnega okvira EU, znatno povečati javnih naložb brez novih sredstev na ravni EU.« Več v članku.

© Financial Times Limited 2024. Vse pravice pridržane. Prepovedana je distribucija, kopiranje in spreminjanje besedila. Financial Times Limited ne prevzema odgovornosti za natančnost ali kakovost prevoda. Avtor: Paola Tamma.