Ljubljana – Spletna trgovina je ena redkih gospodarskih dejavnosti, ki jim bo epidemija koronavirusa nadela krila. V nasprotju z industrijo, turizmom, gostinstvom ipd., kjer pričakujejo več kot desetodstotne padce aktivnosti in zaslužka, se spletni prodaji obeta tolikšna – rast. Vsaj tistim, ki bodo prisluhnili novim navadam potrošnikov.

V podjetju Ceneje so analizirali spletne nakupe v času epidemije. Kot opaža direktor podjetja Darko Dujič, so nekatere kategorije močno zrasle, druge pa so drastično padle.

Več za kuho, manj za avto

Za večkrat se je povečalo povpraševanje v blagovnih skupinah, ki omogočajo samozadostnost gospodinjstva, kot so aparati za peko kruha, aparati za striženje las, rastlinjaki, tople grede in pokrivala, kuhinjski roboti in multipraktiki, vrečke za sesalnike, artikli hitre potrošnje, hrana za male živali. Zaradi učenja in dela od doma so šli hitreje v promet spletne kamere, kartuše, vse vrste tiskalnikov, računalniki, tipkovnice in miška ter slušalke in mikrofoni. Spletne kamere so bile pri mnogih trgovcih razprodane.

Povečalo se je tudi povpraševanje po izdelkih za preživljanje prostega časa doma: to so sestavljanke, družabne igre, igralne konzole, pa tudi izdelki za zdravje in rekreacijo doma (pravi bum je dosegla prodaja uteži, zrasla je za 540 odstotkov), tekalne steze, vadbeni pripomočki, blazine za vadbo, izdelki za nego telesa, termometri ...

Kupci so v tem obdobju ocenili za manj nujne: oblačila, telefonijo, fotoopremo, erotične pripomočke in predvsem avtoopremo (kljub času za menjavo pnevmatik). Gre za premike, ki bodo še nekaj časa zaposlovali raziskovalce nakupnega vedenja potrošnikov in snovalce spletnih strategij ter novih poslovnih modelov.



Podobno spremembo zanimanja kupcev je zaznal tudi spletni trgovec Mimovrste. V svojo ponudbo je zato dodal nove artikle, po katerih je veliko povpraševanje, predvsem živila, pravi Iva Marovt, tamkajšnja vodja projektov v marketingu. Zaloge so naglo razprodali. Se je pa prav v teh okoliščinah izkazala za dobro poslovno potezo vzpostavitev spletne tržnice po vzoru Amazona konec lanskega leta. Trgovci, ki so morali zaradi vladnih ukrepov zapreti svoje fizične prodajalne, lahko prodajajo prek platforme. Postanejo lahko partnerji spletnega trgovca, prve tri mesece oproščeni plačila pristojbine.

Gre tudi brezstično

Prehod na virtualni trg je bil bolj kot za potrošnike stresen za klasične trgovce. Kot pojasni Dujič, so se nekateri odzvali z udarnejšim oglaševanjem (v določenih medijih), drugi so skoraj »umolknili«, zmanjševali ali prerazporejali so stroške, preverjali nabavne vire in zaloge, spreminjali plačilne politike. Zaradi strahu pred ukinitvijo dostav so nastajale nepotrebne napetosti v verigi, procesi delovanja so se prilagajali.

Kritični točki v procesu sta postala način plačila in prevzema blaga. Tako v Ceneje kot v Mimovrste opažajo, da so se spletni trgovci ter ponudniki podpornih storitev hitro znašli. Plačilo s kreditno ali plačilno kartico so uvedli tudi tisti, ki tega prej še niso omogočali. Dostavne službe pa so poskrbele za varno predajo pošiljk končni stranki, brez neposrednih stikov z njo, z upoštevanjem varnostne razdalje ali dostavo na alternativne dostavne lokacije, brez fizičnega kontakta s končnim kupcem.

Zmagi naproti

Spletni trgovci in analitiki ne dvomijo, da se bo po umiritvi razmer položaj tradicionalnih trgovcev drastično spremenil. Pravzaprav bo veliko sprememb v celotni verigi vrednosti. Darko Dujič postreže s podatki iz ankete med slovenskimi in hrvaškimi spletnimi trgovci: rast povpraševanja po njihovih izdelkih pričakuje 72,4 odstotka anketiranih trgovcev. Kar štiri petine anketirancev optimistično verjame, da bodo dostavne službe aktivno opravljale svoje storitve, tudi zdaj, ob zagotavljanju omejenih stikov, a bodo, razumljivo, dostavni roki malo daljši. Prekinitev prodajnih tokov zaradi dostave pričakuje samo 6,4 odstotka anketirancev.

Dujič pričakuje, da se bodo povečevali frekvenca nakupovanja po spletu, prehod na nove blagovne skupine in število novincev pri kupovanju po spletu. Po podatkih evropske komisije je imelo lani v Sloveniji 49,2 odstotka celotne populacije izkušnjo z nakupom izdelkov na spletu. »Dlje ko bo trajala izolacija, bolj bo novo nakupno vedenje postalo del rutine in vloga spletne trgovine bolj dominantna. Strah uporabnikov pred digitalnimi rešitvami bo vedno manjši, zaupanje, priročnost, enostavnost pa vse bolj očitni.«

Direktor spletne agencije Optiweb Miha Lavtar pa meni, da bodo fizične trgovine po koncu epidemije še vedno pomembne: »Krepil se bo večkanalni model trgovanja, a ne v taki obliki kot doslej. Vedno več fizičnih trgovin bo imelo vlogo tako imenovanega showrooma, z izrazito dobro uporabniško izkušnjo in podporo prodajnih strokovnjakov. Kupec si bo lahko na bolj interaktiven način ogledal artikle in jih s pomočjo prodajalca naročil direktno na dom. Prav tako se bo vedno več trgovcev odločalo za koncept trgovine pop-up, s katero se ponudniki za določeno obdobje pojavijo v različnih krajih in s tem privabijo večje število obiskovalcev.« Podjetja, ki se ne bodo prilagodila novim okoliščinam, bodo zašla v težave. Vsekakor pa bo e-trgovina, tako Lavtar, eden od zmagovalcev v boju s koronavirusom.