V nadaljevanju preberite:

Bližnja obletnica zdaj že razvpitega državnega nakupa poslovne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani nas opominja, da je netransparentnega ter potencialno neetičnega ali celo koruptivnega ravnanja z javnim denarjem precej. Neetično ravnanje ni tuje niti zasebnemu sektorju.

Koliko denarja se »obrne« v potencialno koruptivnih poslovnih praksah, je nemogoče natančno ugotoviti. Povedno pa je, da je po različnih raziskavah, ki ocenjujejo tveganje za korupcijo, Slovenija uvrščena slabše od držav, s katerimi se sicer radi primerjamo. Prav tako možno korupcijo kot nadpovprečno pomembno tveganje zaznavajo tudi ankete med vodilnimi gospodarstveniki in tudi širšo javnostjo.

»Pomanjkanje etičnega vodenja in vzorov v okolju lahko bistveno vpliva na takšno razmišljanje. Kljub temu pa iz naših raziskav lahko razumemo, da vodstva posameznih organizacij v Sloveniji komunicirajo pričakovanja, da naj ljudje ravnajo etično. O tem se zelo veliko govori, menim pa, da si moramo še bolj prizadevati za dejansko krepitev etičnih standardov, transparentnost in odgovornost v poslovnem okolju. Predvsem pa se morajo nadzorniki in vodstva zavedati pritiskov, ki jih zaznavajo zaposleni, ter razumeti tveganja in pomanjkljivosti, ki so lahko s tem povezana,« je povedala Janja Skamlič, ki se v svetovalni dužbi EY ukvarja s področjem integritete.

Nedavna raziskava, ki so jo opravili med mendžerji po vsem svetu (in vanjo vključili tudi 96 slovenskih) je namreč pokazala, da je pri nas kar 63 odstotkov zaposlenih pripravljenih ravnati neetično, če od tega pričakujejo lastno finančno korist ali karierno napredovanje. V razvitih državah je takih v povprečju 34 odstotkov.