Luknjo poglabljajo poraba za blažitev epidemije in protidraginjski ukrepi

Državni proračun je imel v prvih petih mesecih 226 milijonov evrov primanjkljaja, brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije (101 milijon evrov) in ukrepov za blažitev draginje (362 milijonov evrov) pa bi imel presežek v višini 238 milijonov evrov, ugotavlja fiskalni svet v redni mesečni informaciji. 

V prvih petih mesecih letos so bili prihodki za dva odstotka nižji, odhodki pa za dva odstotka višji kot v istem obdobju lani. S tem je bil skupni primanjkljaj za dobrih 200 milijonov večji,  t. i. »očiščeni« presežek (brez interventnih ukrepov) pa je bil manjši za 293 milijonov evrov.

Medletno večji »očiščeni« primanjkljaj je zlasti posledica nižje rasti prihodkov kot v istem obdobju lani, v največji meri zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, deloma pa primanjkljaj viša tudi rast odhodkov za stroške dela, ki je posledica jeseni sklenjenega dogovora.

Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so namreč letos medletno nižji za skoraj 16 odstotkov, kar je večinoma posledica učinka visoke osnove iz lanskega leta, ko je bil poračun davka za leto 2021 rekordno visok. Skupni prihodki so bili sicer v prvih petih mesecih medletno nižji za dva odstotka tudi zaradi nižjih prihodkov od sredstev EU in nedavčnih prihodkov, še ugotavljajo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.