Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Država že od prvega četrtletja z rekordnim primanjkljajem

Izdatki države letos bistveno večji zaradi posledic epidemije, primanjkljaj že konec marca dosegel 6,6 odstotka BDP, kasneje pa še naraščal.
Državna blagajna je letos precej prazna, primanjkljaj narašča zaradi financiranja posledic epidemije. Foto Leon Vidic/delo
Državna blagajna je letos precej prazna, primanjkljaj narašča zaradi financiranja posledic epidemije. Foto Leon Vidic/delo
30. 6. 2020 | 10:52
30. 6. 2020 | 15:58
5:03
Ljubljana – Država je v prvem četrtletju 2020 ustvarila primanjkljaj v višini 739 milijonov evrov ali 6,6 odstotka BDP; ta je bil predvsem posledica ustavitve gospodarske aktivnosti zaradi razglasitve epidemije koronavirusne bolezni v Sloveniji v drugi polovici marca, so sporočili iz državnega statističnega urada (Surs). Primanjkljaj je bil za kar 647 milijonov evrov višji od primanjkljaja v prvem četrtletju lani.

Izdatki so se v prvem četrtletju 2020 povečevali s precej višjo stopnjo kot v istem obdobju 2019; njihova rast je bila 9,5-odstotna. Hkrati so se zmanjšali prihodki države; ti so bili za 3,4 odstotka nižji od prihodkov v istem obdobju prejšnjega leta. Država je nazadnje ustvarila tako visok primanjkljaj v četrtem četrtletju 2014, ko je znašal 867 milijonov evrov ali 9,1 odstotka BDP, še ugotavljajo na Sursu.

Prvo četrtletje 2020 so zaznamovali visoki izdatki države za plače (ki so bili za 6,3 odstotka višji kot v prvem četrtletju 2019), socialne prejemke (za 7,9 odstotka), vmesno potrošnjo (za 12,9 odstotka) ter bruto investicije v osnovna sredstva (za 2,1 odstotka). Subvencije na proizvodnjo so se dodatno povečale za kar 163 milijonov evrov.


Dolg države se je zvišal na 33,4 milijarde evrov


Zaradi dodatnega zadolževanja je konsolidirani bruto dolg države konec marca znašal 33,4 milijarde evrov ali 69,6 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem na koncu leta 2019 se je povečal za 5,3 odstotka oziroma za milijardo 669 milijonov evrov, od tega zaradi omilitev posledic epidemije za 1,2 milijarde. Povečal se je predvsem dolg iz dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev.
 

Do včeraj pa že za 2,1 milijarde primanjkljaja


Prihodki državnega proračuna so sicer v prvih petih mesecih letošnjega leta znašali približno 3,56 milijarde evrov in so bili od primerljivega lanskega obdobja nižji za 15,8 odstotka. Odhodki državnega proračuna so v tem obdobju znašali okoli 4,83 milijarde evrov, kar je 18,7 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Državni proračun je v prvih petih mesecih leta tako izkazal primanjkljaj v višini približno 1,27 milijarde evrov, izhaja iz današnjega pregleda javnofinančnih gibanj, ki ga je izdalo ministrstvo za finance.

V času, ko se končuje prva polovica leta, pa nam najbolj sveži podatki s spletne strani proracun.gov.si sicer kažejo, da je država do vključno 29. junija iz svojega proračuna porabila že prek šest milijard evrov (od načrtovanih 10,4 milijarde evrov v 2020), vanj pa se je prililo slabih 3,9 milijarde evrov.

Tekoči proračunski primanjkljaj je tako predvsem zaradi financiranja protikoronskih ukrepov že presegel 2,1 milijarde evrov oziroma. To je sicer približno toliko, kot znaša dovoljeni proračunski primanjkljaj za rebalans letošnjega državnega proračuna, ki naj bi ga vlada do septembra poslala v državni zbor.


Junija še naprej deflacija, inflacijska pričakovanja pa ostajajo nizka


Cene življenjskih potrebščin so se v juniju 2020 na letni ravni v povprečju za 0,3 % znižale, na mesečni ravni pa za 1,3 odstotka, zvišale. V prvi polovici leta 2020 je bila rast cen 0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta pa kar 2,4-odstotna), so še izračunali na Sursu.

V Banki Slovenije v takih razmerah pričakujejo, da bodo v prihodnje - ob višji brezposelnosti in skromnejši rasti povprečne plače - pretehtali negativni vplivi nižjega zasebnega povpraševanja, zato bo rast cen življenjskih potrebščin letos šibka. Taka pričakovanja temeljijo tudi na zaznani odsotnosti stroškovnih pritiskov, saj so se z razmahom pandemije močno znižale svetovne cene surovin in uvozne cene, dodatno pa zdaj stroškovne pritiske podjetij lajša tudi delno subvencioniranje plač in možnost odloga plačila obresti, menijo v centralni banki.
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine