Ljubljana – Na novi spletni strani proracun.gov.si so od danes javno dostopni dnevno osveženi podatki o prilivih in porabi denarja iz državne blagajne. Interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna so razvili na ministrstvu za finance v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo.

Državljani lahko zdaj z nekaj kliki sami preverijo, kaj se dogaja s proračunskimi financami. Namen spletne strani je, da javnost vidi, za katere namene se porablja javnofinančni denar in kako se zbirajo davki.

»Tako da ljudje vidijo, da za davke, ki jih plačujejo, tudi nekaj dobijo. Morda bo s tem poraba javnih financ še bolj učinkovita kot doslej. Podatki bodo osveženi dnevno, tako da se bo vsak dan za pretekli dan lahko videlo, koliko denarja se je v državnem proračunu zbralo in koliko se ga je porabilo. Poleg tega pa spletna stran omogoča tudi preglede desetletne zgodovine porabe po vsebinah,« je novost predstavila Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na ministrstvu za finance.



Na spletni strani so zelo podrobno prikazane tudi značilnosti in realizacija posameznih projektov, ki še vedno trajajo in so v celoti ali delno financirani iz proračuna. Recimo, pri projektu drugega tira lahko razberemo, da je bilo doslej realiziranih sedem odstotkov od sprejete vrednosti (milijarda 228 milijonov evrov), pri čemer naj bi zanj do konca leta 2026 iz državnega proračuna namenili 187,4 milijona, iz drugih virov pa skoraj milijardo 41 milijonov evrov. Projekti so predstavljeni tudi po posameznih regijah in občinah.

Slovenija se s tem prikazom uvršča v skupino držav z najvišjo stopnjo proračunske transparentnosti, se je na javno objavo proračunskih podatkov odzval namestnik predsednika računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič, ki upa, da bodo ministrstvu za finance kmalu sledili tudi v drugih treh javnofinančnih blagajnah, ZZZS, Zpizu in občinah.

Časovne značilnosti prilivov in odlivov

Po podatkih s spletne strani je država do 9. januarja letos skupaj plačala že za 380 milijonov od predvidene letošnje porabe – v skupni višini 10,4 milijarde evrov, po drugi strani pa so za zdaj letošnji proračunski prihodki (predvideni v skupnem znesku 10,8 milijarde evrov) zaradi vračila DDV celo v minusu, in sicer v višini 52 milijonov evrov. Največji letošnji proračunski izdatek so bile sicer plače v skupnem znesku dobrih 254 milijonov evrov.

Pri branju proračunskih številk na MF opozarjajo na še nekaj časovnih značilnosti proračunskih odlivov in prilivov. Recimo, na letni ravni v prvem četrtletju zapade v plačilo večina obveznic, zato so prvi trije meseci v letu praviloma negativni za proračun. Proračunski saldo se prevesi v plus aprila, ko pridejo v državno blagajno plačila od davka na dobiček. Zlasti julija je veliko transferjev v pokojninsko blagajno, drugi meseci, razen decembra, pa so za proračunsko bilanco praviloma pozitivni. Posebna dinamika je tudi na mesečni ravni: recimo, plače so izplačane v začetku meseca, na drugi strani pa pomembni prilivi iz plačila DDV in trošarin pridejo v proračun proti koncu meseca.

Lanski proračunski presežek nad predvidenim

Kar zadeva lansko proračunsko porabo, so podatki za zdaj še neuradni, na MF pa ocenjujejo, da so zbrali za deset milijard 130 milijonov prihodkov in porabili za dobrih devet milijard 900 milijonov evrov odhodkov. To pomeni, da je bil proračunski presežek s približno 220 milijoni evrov višji od v rebalansu predvidenih dobrih 193 milijonov evrov.

Na ministrstvu za finance smo še izvedeli, da je priprava spletne strani trajala približno dve leti, navdih zanjo so dobili tudi pri irskih kolegih. Stroški za pripravo so znašali 77.500 evrov, vzdrževanje in osveževanje pa naj bi bilo odslej brez stroškov.