Po podatkih, ki jih dobi Eurofound, dogovori kot instrument plačne politike vse manj vplivajo na končno izplačilo plač.

Galerija
Na račun običajno pride manj, kot narekuje kolektivna pogodba. FOTO Shutterstock
Eurofound v svojem poročilu o plačah po kolektivnih pogodbah ugotavlja, da dejansko izplačani zneski plač ne sledijo plačam, ki so bile rezultat pogajanj med sindikati in združenji delodajalcev. Dogovor, ki je bil v preteklosti pomemben instrument plačne politike, vse manj vpliva na končno izplačilo.
Po podatkih, ki jih sicer posreduje samo polovica članic EU, so v štirinajstih državah dejanske plače rasle hitreje od dogovorjenih, v Franciji, Nemčiji, Italiji in na Portugalskem pa so za dogovorjenimi po kolektivnih pogodbah - zaostajale.
Leta 2017 se je rast plač po kolektivnih pogodbah sicer pospešila, vendar zaradi inflacije ni pomenila dejanske rasti. V šestih od štirinajstih držav so se plače po kolektivnih pogodbah realno celo zmanjšale, najbolj v Belgiji in na Finskem.
Komentarji