Decembra spet več brezposelnih

Zadnji mesec leta se brezposelnost tradicionalno poveča, in to na račun izteka pogodb za nedoločen čas. Na zavodu za zaposlovanje je bilo prijavljenih 75.292 oseb. To je štiri odstotke več kot novembra, na medletni ravni pa jih je bilo za 4,1 odstotka manj.

Pretekli mesec se je v evidenco na novo vpisalo 7954 brezposelnih, devet odstotkov več kot decembra lani. Skoraj 4670 med njimi jih je imelo pogodbo za določen čas, ki jo jim delodajalci po poteku niso podaljšali, 1600 je bilo odpuščenih kot presežek ali so delo izgubili po stečaju podjetja, preostalih 530 je bilo prvih iskalcev zaposlitve.



Iz evidence je bilo decembra izpisanih 5057 oseb, od tega se jih je zaposlilo ali samozaposlilo 3210. Zavodu za zaposlovanje so delodajalci decembra sporočili 8889 prostih delovnih mest, kar je 4,5 odstotka manj kot leto prej, največ priložnosti pa je bilo za čistilce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, strokovnjake za zdravstveno nego, vzgojitelje in njihove pomočnike v predšolski vzgoji ter za delavce za preprosta dela v visokih gradnjah.

V povprečju je bilo lani na zavodu prijavljenih 74.178 oseb, v letu 2018 pa 78.534 in še leto prej 85.060. V celem letu se je v evidenco na novo vpisalo 74.838 iskalcev, 41.009 po poteku pogodbe za določen čas. V  primerjavi  z letom 2018 se je prijavilo za 14,2 odstotka manj iskalcev prve zaposlitve, trajno presežnih delavcev oziroma stečajnikov pa 19,3 odstotka. Iz evidence se je odjavilo skupaj 78.080 brezposelnih oseb, od teh 56.272 zaradi zaposlitve.

Čedalje bolj zanimivi dolgotrajno brezposelni

Med brezposelnimi je 48,9 odstotka dolgotrajno brezposelnih,torej tistih, ki delo iščejo najmanj leto dni. Delodajalci jih sodeč po podatkih čedalje raje izberejo iz bazena brezposelnih, saj se je njihovo število v zadnjem letu zmanjšalo za 5,6 odstotka. Resda je v primerjavi z lanskim letom v evidenci desetina manj iskalcev prve zaposlitve, vendar pa je ta skupina več kot trikrat manjša od dolgotrajno brezposelnih. Zelo malo priložnosti so lani dobili posamezniki, ki so brez dela ostali kot trajni presežki ali po stečaju podjejta.

Potem ko se je v letu 2018 med brezposelnimi delež starejših od 50 let zmanjšal, se je lani ponovno povečal in je decembra dosegel 39 odstotkov. Preostale tri starostne skupine so približno enakomerno zastopane med iskalci, vsakih je po približno 20 odstotkov, pri čemer podatki kažejo, da so lani delodajalci najraje zaposlovali posameznike v starostni skupini 30-39 let, saj se je njihovo število zmanjšalo za šest odstotkov, najmanj priložnosti pa je dobila generacija 40-49 let – na zavodu jih je samo dva odstotka manj kot pred letom dni.

Med brezposelnimi je že skoraj tretjina posameznikov z največ osnovnošolsko izobrazbo, v zadnjem letu se je povečal tudi delež tistih s poklicno šolo, teh je med brezposelnimi dobra četrtina, nadpovprečno pa so se zaposlovali terciarno izobraženi – na zavodu jih je bilo decembra dobrih šest odstotkov manj kot decembra lani, predstavljajo pa še 16,5 odstotka vseh iskalcev zaposlitve

Največnovih iskalcev na Gorenjskem

Na vseh območnih službah zavoda za zaposlovanje je bilo decembra več iskalcev dela kot mesec pred tem. Največja rast je bila na območju Kranja (kjer je sicer stopnja brezposelnosti najnižja, brez dela je 5099 ljudi), in sicer za osem odstotkov, sledijo Murska Sobota (+7,6), Sevnici (+7) in Celje (+5,2), najmanjša rast pa je bila v Ljubljani (1,5), kjer je brez zaposlitve 21.057 oseb.

Na letni ravni pa se je brezposelnost povsod znižala. Največ na območju Nove Gorice (–8,9 odstotka), kjer jih je zdaj 2806 prijavljenih, Ljubljane (–6,7) in Kopra (–6), najmanj sprememb pa je bilo na območju Velenja, kjer delo išče 4600 oseb (–0,2) in Celja ob 8447 iskalcih (– 0,5).

Pričakovanja za leto 2020

V prvi polovici letošnjega leta bodo podjetja z več kot desetimi zaposlenimi predvidoma iskala 31.600 delavcev, število zaposlenih se bo povečalo za dva odstotka. Skoraj polovica delodajalcev se sooča s težavami pri iskanju ustreznih delavcev, v skupini velikih organizacij ta delež naraste skoraj na dve tretjini. Glede na podatke je mogoče sklepati, da bodo največ potreb poskušali pokriti s pomočjo zaposlitvenih agencij, nadpovprečna rast zaposlovanja bo tudi v gradbeništvu. Največ prostih mest bo za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, za varilce, prodajalce, zidarje in delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.