Neomejen dostop | že od 9,99€
Potem ko je marca odprto pismo proti umetni inteligenci podpisalo tisoče tehnoloških voditeljev in strokovnjakov, vključno z nekdanjim Googlovim raziskovalcem dr. Timnitom Gebrujem in Meredith Whitaker, je Sam Altman, izvršni direktor OpenAI, podjetja, ki je ustvarilo jezikovnega robota chatgpt in generator slik dall-E 2, pred ameriškim kongresom dejal, da je »regulacija umetne inteligence bistvena«.
Sam Altman, sicer falirani študent Stanforda, gej in vegetarijanec, ki ima – zanimivo – v lasti farmo goveda v Kaliforniji, je znan tudi kot človek, ki mu v angleščini rečejo prepper – nekdo, ki je vedno pripravljen na vse nevarnosti, ki prežijo na človeštvo.
Človek, ki si je oblikoval različne preživetvene strategije – za ta namen ima celoten arzenal orožja, zdravil in antibiotikov –, je v govoru pred pravosodnim odborom v torek dejal, da kljub temu da OpenAI gradi orodja, ki bodo nekega dne »naslavljala nekatere največje izzive človeštva, kot so podnebne spremembe in zdravljenje raka. Sedanji sistemi tega še niso zmožni, a bodo vlade morale vseeno pripraviti regulacijo, ki bo ublažila tveganje vse močnejših modelov.«
Predlaga, da bi ameriška vlada morda razmislila o obveznem licenciranju in testiranju modelov AI. Predlaga vzpostavitev nabora varnostnih standardov in posebnih preskusnih modelov, ki bi jih morali opraviti izdajatelji programov, preden bi jih bilo mogoče uporabljati, ter dovoliti neodvisnim revizorjem, da pregledajo programe, preden preidejo v uporabo. Po njegovem mnenju 230. člen zakona o etiki komuniciranja iz leta 1996, ki osvobaja spletne platforme odgovornosti za vsebino, ki jo objavljajo njeni uporabniki, ni primeren za nadzor umetne inteligence.
Tako Altman kot Gary Marcus, zaslužni profesor psihologije in nevrološke znanosti na Univerzi v New Yorku, najbolj popularen kritik AI, sta se strinjala, da bi za AI potrebovali novo regulativno agencijo. »Umetna inteligenca je zapletena, njen razvoj hiter, zato je agencija, ki bi se v polni meri posvečala izzivom, nujno potrebna,« je dejal Marcus.
Altman je zatrdil, da njihovo podjetje izvaja obsežna testiranja ter opravlja varnostne in nadzorne preizkuse, preden izda nov sistem. Dejal je tudi, da bo tehnologija močno vplivala na trg dela, vendar »bo na drugi strani ustvarila veliko več izboljšanih delovnih mest«. »Mislim, da je pomembno razmišljati o gpt kot o orodju, in ne kot o bitju … Gpt 4 in druga orodja so dobri pri opravljanju nalog, ne delovnih mest.
Altman je dejal, da je zelo zaskrbljen zaradi vpliva, ki ga bodo imeli veliki jezikovni modeli na volitve in dezinformacije, zlasti pred volilnimi predizbori. Veliko lahko proti temu po njegovih besedah že storimo, »recimo lahko zaznamo, da nekdo ustvarja veliko ponarejenih tvitov«.
Altman še ni imel odgovora, kako je mogoče zagotoviti nadomestilo za ustvarjalce vsebine, katerih delo je uporabljeno v pesmih, člankih ali drugih delih, ustvarjenih z umetno inteligenco, in dejal, da podjetje sodeluje z umetniki in drugimi subjekti o tem, kako bi bil lahko videti ta ekonomski model.
Pri 38 letih se Altman ponaša z impresivno tehnološko kariero. Leta 2005 je soustanovil Loopt, revolucionarno aplikacijo za deljenje lokacije. Njegova pot ga je pripeljala do tega, da je bil predsednik pospeševalnika tehnoloških zagonskih podjetij Y Combinator in leta 2014 celo za kratek čas postal izvršni direktor Reddita.
OpenAI, ustanovljen leta 2015, v njegovem prvotnem upravnem odboru pa je sedel tudi Elon Musk, je postal svetovno znan z uvedbo robota chatgpt. Leta 2020 je Altman prevzel vlogo izvršnega direktorja, potem ko je odstopil z vodilnih položajev v Y Combinatorju. Z osupljivo primerjavo je Altman primerjal raziskave umetne inteligence OpenAI s projektom Manhattan – monumentalnim projektom za izdelavo prve atomske bombe med drugo svetovno vojno.
Altmanovo navdušenje nad kodiranjem in računalniki se je začelo že v mladosti, pri čemer je klepetalnicam AOL celo pripisal zasluge za zagotavljanje podpore in povezave na njegovem potovanju samoodkrivanja kot homoseksualca. Altmanov prispevek k tehnološki industriji ni ostal neopažen. Forbes ga je leta 2015 odlikoval na svojem seznamu 30 Under 30, letos pa si je prislužil mesto na prestižni lestvici stotih najvplivnejših ljudi na svetu revije Time.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji