Cilj je postavljen, manjka akcijski načrt

Letošnji vrh gospodarstva, ki je potekal le na spletu, je bil usmerjen predvsem v obdobje po epidemiji in preboj Slovenije med razvitejše članice EU.

Predsednik gospodarske zbornice Boštjan Gorjup je izpostavil, da imamo postavljen cilj razvoja do leta 2030, ko naj bi dosegli povprečje EU, nimamo pa določenega akcijskega načrta, to je nalog, ki jih moramo vsako leto narediti, da bomo cilj dosegli.

Predsednik vlade Janez Janša pa meni, da je eden od pomembnih korakov zmanjšanje birokracije. Birokracija podjetja sili, da iščejo razvoj v drugem, ugodnejšem poslovnem okolju. Janša si napredek obeta od sveta za debirokratizacijo, pri tem pa pričakuje, da bo Slovenija tudi hitro okrevala po epidemiji z zagonom številnih infrastrukturnih projektov.

Dodal je, da smo soočeni s spremenjenim mednarodnim okoljem, ki zahteva premik v razmišljanju. Epidemiji pa se niso mogli izogniti na vrhu malega gospodarstva, ki je bilo namenjeno preživetju zime in okrevanju po koncu epidemije. Podjetniki opozarjajo na povečano brezposelnost v prvem četrtletju prihodnjega leta, ki bo posledica finančne stiske ob nezadostni pomoči države najbolj prizadetim.

Po ugotovitvah analitika GZS Bojana Ivanca je malo gospodarstvo prizadeto bolj kot velika podjetja. Ivanc letos pričakuje 12-odstotno zmanjšanje dodane vrednosti v gospodarstvu, prihodnje leto pa rast za okoli desetino.
Anketa med podjetji, ki jo je opravila gospodarska zbornica, je pokazala, da 30 odstotkov malih podjetij pričakuje podaljšanje vseh ukrepov do konca junija. Dve tretjini velikih podjetij kot najpomembnejši ukrep pričakuje moratorij na dvig minimalne plače.