Ceste imamo v Sloveniji slabe, mostovi so varni

Portorož – V Sloveniji bi morali obnoviti 22 mostov na leto od 1415 vseh, a smo jih zlasti v časih krize precej manj. Zdaj se razmere izboljšujejo, zaradi zaostankov pa bi morali obnoviti 25 mostov na leto.

»Nemški objekti so stari 40 let, obtežbe pa so se v tem času izjemno povečale. Zato pri zamenjavi mostov razmišljajo naprej, tudi o novih tovornjakih, ki nosijo 50 ton tovora (več, kot je praksa zdaj). Vsi novi mostovi so projektirani za 30 odstotkov večje obremenitve,« je povedal Marjan Pipenbaher iz družbe Ponting. Opozoril pa je na to, da je največ vredno znanje. »Splača se malo več plačati za projekte,« je dejal Pipenbaher in dodal, da se pri nas to znanje izgublja, tudi zato, ker ni rednega financiranja projektov, nova zakonodaja pa odpravlja še revizije projektov.

Trajnostno projektiranje ob kakovostni izvedbi in kakovostnem vzdrževanju je temelj za to, da je most lahko v uporabi tudi sto let. Vsi pa so zagotovili, da noben most v Sloveniji ni v tako slabem stanju, kot je bil podrt viadukt v Genovi.
Tomaž Vidic, predsednik uprave Darsa, je povedal, da bo viadukt Ravbarkomanda zdaj okrepljen, življenjsko dobo so mu podaljšali za 25 let. Že kmalu pa bodo dali pobudo za pripravo novega državnega prostorskega načrta za nov viadukt, verjetno bolj pobočni in krajši. To je tudi najbolj izpostavljen most v Sloveniji.
 

Polovica cest je v slabem stanju

Slovenija ima eno najgostejših cestnih omrežij na svetu, razmere pa se ne izboljšujejo, polovica cest je v slabem stanju. Zamudili smo res dobro priložnost, ko se pred krizo nismo lotili izboljšanja državne infrastrukture. Tako nam je razpadla gradbena operativa, infrastruktura se je poslabšala, nastalo pa je še za tri milijarde evrov gospodarske škode,« je dejal Gregor Ficko. Več sogovornikov se je strinjalo z njegovo ugotovitvijo, da bi morali v državi ugotoviti, koliko denarja lahko vloži v infrastrukturo, in ta znesek potem res vlagati deset, petnajst let. Tako bodo ceste nekoč v dobrem stanju. »Danes pa še vedno ne vemo, ali imamo denar za drugi tir pa za tretjo razvojno os in vzdrževanje cest,« je še dodal Ficko.
Ta dva projekta sta tudi med nujnejšimi za cestne strokovnjake, projektante in gradbenike. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je povedala, da sta to tudi njena glavna projekta, poleg gradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Projekt drugega tira je po njenih zagotovilih tik pred začetkom.
 

Kolektorju CPG najvišje priznanje na področju graditeljstva

 »Kolektor CPG je prvi v Sloveniji, ki je na osnovi uveljavljene tehnologije, t. i. 'gumi asfalta', uspešno razvil asfaltno zmes, v kateri je dodan bitumen, ki je modificiran z dodatkom gume, in tudi izboljšal način vgrajevanja z uporabo najsodobnejše tehnologije,« je v obrazložitev znak kakovosti v graditeljstvu zapisala komisija.    »Kolektor CPG vseskozi stremi k uporabi najnaprednejših tehnologij, pripravi kvalitetnih surovin in najmodernejšim postopkom pri načrtovanju gradnje,« je po prejemu priznanja povedal Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG. Asfalt z dodatkom granulata gume lahko preizkusimo na na avtocestnih odsekih Divača–Kozina in Koper–Semedela, na hitri cesti Vipava–Ajdovščina in na platoju nekdanje cestninske postaje Log.