Pri upravljanju projektnih tveganj potreben celostni pristop

Na gradbenih trgih je veliko dinamike. Na izvedbo projektov pa prav tako vplivajo vse višje cene, pomanjkanje delovne sile in sprememba geopolitičnega ravnovesja moči.

Najboljša uporaba orodij, kot je zavarovanje za zmanjšanje tveganj in povečanje odpornosti projektov, bo ključni dejavnik, ki pripomore k uspešnosti projektov. Gradbeni projekti so kompleksna zadeva, pri katerih je treba upravljati nešteto stvari. Zato tudi razmišljanje o tem, kaj bi lahko šlo narobe, ni priljubljeno, vse prevečkrat pa so pogodbeno zahtevana minimalna zavarovanja edina stvar, opozarja Richard Krammer, direktor GrECo Specialty GmbH in vodja GrECo skupine za tveganja v gradbeništvu in nepremičninah. Od drugih posrednikov in svetovalcev za industrijska zavarovanja se skupina GrECo razlikuje po specialnih rešitvah, prilagojenih potrebam strank in različnim dejavnostim, ter zagotavlja rešitve za zavarovanja v gradbeništvu. V gradbeništvu omogočajo rešitve tako investitorjem, izvajalcem in lokalnim zavarovalnicam.

Kaj vse se lahko zgodi

Veliko je primerov, kaj vse se lahko zgodi. Pri tem je Richard Krammer spomnil na zrušenje šestnadstropne zgradbe mestnega arhiva v nemškem Kölnu in dveh sosednjih poslopij marca leta 2009 zaradi gradbenega projekta, ki se je izvajal v bližini. Po javno dostopnih podatkih naj bi bila dosežena poravnava škode v vrednosti 600 milijonov evrov.

Naslednji primer iz Nemčije je predor Rastatt. Ko se je 12. avgusta 2017 zrušil stroj za vrtanje predorov v novem dvocevnem predoru na železniški progi v dolini Rena, je bil ustavljen ves železniški promet na površinskih tirih glavne proge med Nemčijo in Švico. Omenjeni stroj za vrtanje predorov, ki je bil ocenjen na okoli 18 milijonov evrov, je ostal v zemlji, potopljen v beton in zato neuporaben. Ob tem je tudi prekinjen železniški promet pomenil veliko grožnjo, skupna gospodarska škoda pa je bila po študiji Hanseatic Transport Consultancy ocenjena na več kot dve milijardi evrov, še navaja sogovornik.

Od preventive do odškodnine

Zavarovanja lahko pripomorejo k uspešnosti projektov na dva načina. »Prvi je preventivne narave, ko specializirane zavarovalnice na podlagi izkušenj in številnih zavarovalniških zahtevkov svetujejo in vodijo. Na primer priporočila za obvladovanje projektnih tveganj pri podzemni gradnji nemškega odbora za gradnjo predorov ali najnovejši kodeks ravnanja pri gradnji predorov. Drugi način pa je zagotavljanje odškodnine v primeru izgub,« pojasnjuje Krammer.

Najbolj značilni zavarovalni režimi vključujejo kritje za premoženjsko škodo (pogosto kot izvajalčevo zavarovanje vseh tveganj) in nekaj elementov, ki udeležence projekta ščitijo pred odgovornostmi, ki jih lahko povzročijo. »V resnici je celovitejši pristop zelo priporočljiv. Zavarovanje je le eno od orodij za ohranjanje projektov na pravi poti. Posamezna identificirana tveganja je mogoče prenesti na zavarovalniški trg, z uporabo kritij, ki temeljijo na logiki vseh tveganj (v nasprotju z zavarovanjem samo naštetih nevarnosti), pa se delno zagotovijo tudi tveganja, ki niso ločeno identificirana.«

Več vrst izpostavljenosti tveganjem

Okolje se je spremenilo – motnje dobavnih verig, pomanjkanje kvalificirane delovne sile in vztrajno zviševanje cene povzročajo daljše dobavne roke in s tem višje stroške prekinitev poslovanja. Poleg tega ključnih strojev morda ne bo tako preprosto zamenjati kot v preteklosti, običajni pribitki pavšalnega tveganja pa ne bodo ustrezno obravnavali te povečane izpostavljenosti, opozarja Krammer.

»To novo normalnost je treba upoštevati tudi pri pripravi zavarovanj za projekte. Nove izpostavljenosti, ki izhajajo iz na novo raziskanih materialov ali tehnologij in prototipov, so enako pomembne kot izpostavljenosti zaradi kibernetskih vdorov. Medtem ko nekateri trdijo, da je gradbeništvo izpostavljeno manj kot druge panoge, nedavni primeri dokazujejo nasprotno. Pri tem so bila podjetja v nekaterih primerih celo popolnoma ohromljena in so izgubila dostop do svojih podatkov, hkrati pa so imela visoke stroške za obvladovanje incidentov.«

Gradbeni projekti so tudi bolj izpostavljeni zaradi morebitnih konfliktov in sporov. Tveganja so pogodbeno dodeljena strankam, kar povzroča razmišljanje v nasprotnih smereh, namesto da bi pri tem mislili na skupni cilj. »Pogodbeni modeli, ki ponovno postavljajo v ospredje uspešnost in so v mednarodni uporabi že kar nekaj časa, si zdaj vse bolj utirajo pot tudi v srednjo in vzhodno Evropo. Ta alternativna pogodbena oblika – tako imenovane aliantne pogodbe ali integrirane izvedbe projektov vključujejo model delitve izgube oziroma dobička. Obenem temeljijo na zgodnji vključitvi vseh deležnikov, finančni preglednosti, zgodnjem prepoznavanju in kvantificiranju tveganj ter skupnem upravljanju tveganj in medsebojni celoviti izključitvi odgovornosti, da bi se izognili dragim ter dolgotrajnim sodnim in arbitražnim postopkom. Prav to zadnje pa zahteva tudi spretno pripravo pri snovanju zavarovalne sheme,« še pojasnjuje sogovornik.

Pristop, ki smo mu pogosto priča, je pridobivanje proračunskih ocen projekta na podlagi zelo približnih podatkov o projektu za zavarovanja, ki se zahtevajo po pogodbi. In po dodelitvi projekta se poskuša pridobiti to zavarovanje čim bolj stroškovno učinkovito, vendar vsekakor znotraj zastavljenega proračuna. »Vendar je večja vrednost to, če so zavarovanja pripravljena tako, da dejansko obravnavajo tveganja, ugotovljena v projektu, ne le pogodbene obveznosti. Nacionalni zavarovalniški trgi sami zagotavljajo strokovnost in znanje, ko gre za zakone, predpise in tudi posebna tveganja; ko pa so zavarovanja dopolnjena z zmožnostmi mednarodnih pozavarovalnih trgov, postanejo možne rešitve, ki drugače ne bi bile dosegljive,« še pravi Richard Krammer in poudarja, da je zavarovanje treba razumeti predvsem kot orodje za financiranje tveganj.