Banke do konca oktobra z več kot 450 milijoni dobička

Ljubljana – S poslabšanjem epidemioloških razmer in ponovno uvedbo omejitvenih ukrepov se pogoji poslovanja izrazito zaostrujejo tudi za banke, ki pa so kljub temu v prvih desetih mesecih leta še vedno večinoma poslovale z razmeroma visokim dobičkom, ugotavljajo v Banki Slovenije.

Skupni dobiček slovenskih bank pred obdavčitvijo je tako do konca oktobra znašal 454 milijonov evrov, kar je le 17 odstotkov manj kot lani v istem obdobju, »vendar pa je pomemben del glede na razmere precej ugodnega rezultata posledica enkratnega učinka višjih neobrestnih prihodkov zaradi združitve dveh bank v septembru,« poudarjajo v BS, gre pa se seveda za posledice letošnje združitve NKBM in Abanke.

V centralni banki še ugotavljajo, da se je kreditna aktivnost bank letos močno znižala, hkrati pa se nadaljuje trend povečevanja vlog, kar se na aktivni strani odraža v povečanju najbolj likvidnih oblik naložb. Banke se še naprej soočajo z zmanjševanjem prihodkov. Neto obrestni prihodki se zaradi upada kreditne rasti in padajočih donosnosti naložb zmanjšujejo. Od začetka pandemije imajo negativno rast tudi neto opravnine, najpomembnejši del neobrestnih prihodkov.

Slovenski bančni sistem je letos prvič po več letih izkazoval stroške oslabitev in rezervacij, vendar je njihov delež v ustvarjenem bruto dohodku še razmeroma majhen. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je do vključno septembra zmanjševal, oktobra pa se je v sektorju podjetij od začetka pandemije prvič povečal, še ugotavljajo v Banki Slovenije in dodajajo, da »odpornost bančnega sistema trenutno ostaja visoka zaradi dobrega likvidnostnega in kapitalskega položaja.«