Banka Slovenije poslabšala napovedi za letos in 2021

Ljubljana – Banka Slovenije je zaradi poslabšanih epidemioloških razmer in ukrepov za njihovo zajezitev kar za dobro odstotno točko poslabšala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto, in sicer za letos po osrednjem scenariju napoveduje 7,6-odstotni padec, za prihodnji dve leti pa 3,1- in 4,5-odstotno gospodarsko rast.

BS, ki pripravlja makroekonomske napovedi dvakrat na leto, je sicer nazadnje junija za letos napovedala manjši, 6,5-odstotni padec BDP, za prihodnji dve leti pa je predvidela gospodarski odboj in 4,9- oziroma 3,6-odstotno rast.

Analiza makroekonomskih gibanj, ki sta jo danes predstavila viceguverner BS Jožef Bradeško in direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten, vsebuje še predpostavko, da bo cepivo dostopno že do konca leta in nato v prihodnjih mesecih in da se bodo razmere v evrskem območju stabilizirale. V tem primeru bi se slovensko gospodarstvo vrnilo na predkrizno raven do konca leta 2022. 

V BS sicer ocenjujejo, da krčenje gospodarske aktivnosti tudi ob drugem valu močno blažijo spodbujevalni ukrepi ekonomskih politik – brez njih bi bil letošnji upad gospodarske aktivnosti globlji za tretjino. Državni ukrepi imajo veliko vlogo tudi pri ohranjanju stabilnih razmer na trgu dela; ocenjujejo, da se bo zaradi njih brezposelnost povečala manj od predhodnih pričakovanj, ukrepi pa naj bi prihranili 16 tisoč delovnih mest.

V BS so sicer za letos pripravili še dva scenarija, po blažjem naj bi letošnji gospodarski upad znašal 7,3 odstotka, po ostrejšem pa osem odstotkov; ob slednjem scenariju bi se krčenje nadaljevalo tudi prihodnje leto, Slovenija pa bi predkrizno raven dosegla v letu 2023.

Ivanc: S predpostavko BS se ne strinjamo

Ocena BS glede padca BDP za letos je na spodnji meji ocen drugih institucij. Banka Slovenije ocenjuje, da se bo BDP v zadnjem četrtletju letos znižal medletno za več kot deset odstotkov. Za primerjavo: v drugem četrtletju je upadel za 13 odstotkov medletno, ugotavlja glavni analitik GZS Bojan Ivanc.

»Ta padec verjetno odraža predpostavke o večjem znižanju potrošnje v zadnjem četrtletju, s čimer se ne strinjamo. Alternativne poti potrošnje so zdaj precej razvitejše kot spomladi, prav tako je industrija v precej boljši kondiciji kot v drugem četrtletju. Del prihodkov nastaja v večji meri kot lani tudi na sivem trgu, kar se bo pokazalo v poznejših pozitivnih revizijah objavljene rasti BDP. Del nastalih prihrankov gospodinjstev letos bo namenjen povečani potrošnji prihodnje leto, kar menimo, da ni bilo ustrezno upoštevano pri napovedih.«

Na GZS ocenjujejo, da bo rast BDP prihodnje leto med osrednjo napovedjo BS (3,1 odstotka) in blažjim scenarijem (7,1 odstotka). Konsenz neodvisnih institucij je zdaj pri 4,8-odstotni rasti BDP prihodnje leto.