Neomejen dostop | že od 9,99€
Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je že tretjič letos zvišala ključno obrestno mero (federal funds rate) in sicer za 0,75 odstotne točke, na raven med 1,5 in 1,75 odstotka.
Odločitev ameriške denarne oblasti, ki jo vodi Jerome Powell, je bila pričakovana ob visoki ameriški inflaciji, ki je maja dosegla 8,6 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih desetletjih. Finančni trgi so tokrat namreč računali na več kot le običajno zvišanje obrestnih mer za 50 bazičnih točk (pol odstotne točke). Zvišanje obrestnih mer za 0,75 odstotka je sicer največji posamični dvig obresti v ZDA v zadnjih skoraj 28 letih, po novembru 1994.
Po projekcijah bo Fed letos še večkrat zvišal obresti, predvidoma na 3,4 odstotka, višanje obrestnih mer, predvidoma na raven 3,8 odstotka, pa naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnjem letu.
Ob rekordni vbeč kot osemodstotni inflaciji v evrodeželi je na potezi zdaj Evropska centralna banka, ki svojih obrestnih mer ni zvišala od julija 2011. Prihodnji mesec naj bi po napovedih svojo ključno obrestno mero dvignila za 0,25 odstotka, temu pa naj bi sledila še druga zvišanja, najprej septembra.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji