Airbnb lahko vrže na tisoče ljudi na cesto

Evropska komisija od Airbnb pričakuje, da bo do konca avgusta svoje pogoje poslovanja uskladil z evropsko zakonodajo, sicer mu grozi, da ga bodo v Evropi ugasnili. Ob tem se postavlja več vprašanj: kaj je narobe s poslovanjem Airbnb, zakaj grožnje niso doletele tudi Bookinga in kakšne kršitve so tržni inšpektorji ugotovili pri nas.

Evropska komisija je pred dnevi Airbnb (vrednost družbe s sedežem v ameriškem San Franciscu je ocenjena na okoli 35 milijard dolarjev) opozorila, da mora svoje pogoje poslovanja uskladiti s pravili Evropske unije o varstvu potrošnikov in pregledno navajati cene. Po mnenju uradnega Bruslja bi moral Airbnb spremeniti način navajanja informacij o cenah. Pri ponudbah bi moral navesti celotno ceno skupaj z vsemi stroški in pristojbinami, kot so stroški storitev in čiščenje. Airbnb ima do konca avgusta čas za pripravo predlogov. Če predlagane rešitve ne bodo zadovoljive, lahko Airbnb doletijo izvršilni ukrepi. Med drugim lahko to priljubljeno spletno platformo v Evropski uniji (ne pa tudi v ZDA) celo ugasnejo.

Zahteva Bruslja bi lahko podražila nastanitve

»Evropska komisija je prejela pritožbe številnih nacionalnih agencij za zaščito potrošnikov, da Airbnb zavaja potrošnike. Najpomembnejša zahteva komisije je, da lahko gost v primeru nezgode toži sobodajalca v njegovi državi, kar do zdaj ni bilo mogoče. S tem želijo v Bruslju zaščititi potrošnika, da lahko v primeru nezgode iztoži odškodnino. To potezo podpiram, saj bo potrošnik končno bolj zaščiten, Airbnb in sobodajalci pa bodo morali prevzeti odgovornost za storitve, ki jih ponujajo. Posledično bo to podražilo storitev, saj bodo morali sobodajalci zavarovati svojo odgovornost,« pojasnjuje Gregor Jamnik, predsednik združenja hotelirjev na GZS.
 

Airbnb cene navaja kar po svoje

»Prikaz cen na platformi je treba zagotovo rešiti, saj je poslovanje Airbnb zelo nepregledno. Uporabnik dejansko ne ve, kaj vse je vključeno v ceno,« pravi Zarja B. Mavec, lastnica nepremičninske družbe Inalbela, prek katere posamezniki kupujejo stanovanja in jih oddajajo prek Airbnb. Ob tem dodaja, da ne gre za zavajanje lastnikov nepremičnin, ampak to počne kar Airbnb. »Od lastnikov nepremičnin zahtevajo, naj izpolnijo vse postavke, sicer ne morejo izpolniti vseh listin v programu. Podatki sobodajalcev so torej transparentni, vendar Airbnb na koncu objavi podatke po svoje. Tako je, denimo, v programu možnost ponudbe najnižje cene, v prikazu vseh nepremičnin pa kasneje platforma prikaže najnižjo ceno, čeprav je, denimo, avgusta cena za najem enkrat višja,« pravi Mavčeva.

Ob zadnjem povišanju turistične takse v Ljubljani je opazila, da sobodajalci na platformi ne morejo nikjer navesti takse. »Zato so potrošniki Airbnb že opozorili, da so bili zavedeni, saj so morali takso doplačati. Booking ima v nasprotju z Airbnb to urejeno,« poudarja Mavčeva, ki tudi dvomi, da se bodo v času dopustov v Bruslju z Airbnb lahko dogovorili.

Ob tem dodaja, da bo na tisoče ljudi ostalo brez zaslužka, če bodo spletno platformo v Evropi ukinili. »V Sloveniji pa tudi drugod po Evropi še vedno ostaja siva zakonodajna lisa, ki ne ureja pojava Airbnb. Kljub velikim obljubam Fursa o strožjem nadzoru neregistriranih sobodajalcev je to področje zelo težko nadzorovati preprosto zato, ker inšpektor brez sodnega naloga nima vstopa v stanovanje,« dodaja Jamnik.

Tržni inšpektorat lahko izreče enormne globe

»Zadnja leta opažamo trend naraščanja oddajanja nastanitvenih kapacitet prek različnih spletnih portalov (kot je Airbnb), kjer oglašujejo tako registrirani sobodajalci, hotelirji in drugi nastanitveni gostinski obrati kot tudi posamezniki brez urejenega statusa. Nadziramo lahko le registrirane subjekte, ki opravljajo dejavnost na podlagi zakona o gostinstvu. Posameznike, ki oddajajo na črno ali prek najemne pogodbe, pa nadzorujeta Furs in Geodetska uprava RS,« pravijo na tržnem inšpektoratu pod vodstvom Andrejke Grlić.

Lani poleti so opravili nadzor nad 303 subjekti in ugotovili, da jih manj kot tretjina posluje prek Airbnb, več kot polovica pa prek Bookinga. Med registriranimi sobodajalci je tako manj tistih, ki oglašujejo prek Airbnb, kar pomeni, da je več tistih, ki to dejavnost opravljajo na črno, ugotavljajo tržni inšpektorji. V primeru zavajanja potrošnikov gre za nepošteno poslovno prakso, za kar je predpisana globa od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika, od 300 do 2000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega podjetnika ter od 1200 do 15.000 evrov za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. V skrajnem primeru lahko tržni inšpektor opravljanje dejavnosti celo prepove.