Slovenci, ki imajo hrvaško morje za svoj drugi dom

Za Nemci, ki predstavljajo nekaj več kot petino turistov na Hrvaškem in so naš največji emitivni trg, je Slovenija tradicionalno na drugem mestu po turističnem prometu, ki ga njeni državljani ustvarijo na Hrvaškem, in sicer z desetodstotnim deležem v prihodih in prenočitvah. Obenem se slovenski gostje, predvsem zaradi tega, ker smo prvi sosedje in smo dolgo živeli v isti državi, zagotovo razlikujejo od vseh drugih tujih turistov v Republiki Hrvaški, ki ji mnogi pravijo kar drugi dom. In to ne samo ljubkovalno, saj imajo Slovenci na Hrvaškem okoli 115.000 nepremičnin, počitniških hišic, ki jih uporabljajo sami ali jih oddajajo. Ali pa jih delijo s prijatelji in sorodniki, zato pogosto pridejo ob koncih tedna, sploh če živijo blizu meje, glede katere so komaj čakali, da Hrvaška vstopi v schengensko območje.

Vendar te navezanosti ne smemo jemati za samoumevno, še posebno z vidika višanja cen. Slovenski gostje nas imajo radi, z veseljem se vračajo k nam, vendar so to turisti, ki imajo radi kakovost in vrednost za svoj denar, ki ga z veseljem porabijo tudi na drugih destinacijah, in to veliko več kot pri nas, kažejo številke. Mi pa smo zakopali malce globlje pod suhoparno statistiko in izvedeli nekaj več o naših najbližjih turistih, pri katerih se z malo truda skriva še veliko potenciala, kot smo ugotovili.

Največ slovenskih turistov zasede kampe na hrvaški obali in otokih. Foto Leon Vidic

Največ jih obiskuje kampe

Sveži podatki kažejo, da je bilo v prvih devetih mesecih na Hrvaškem skupno 1,5 milijona prihodov slovenskih turistov in 10,4 milijona prenočitev, kar predstavlja triodstotno rast prihodov in dvoodstotno rast prenočitev v primerjavi z istim obdobjem lani. Od tega je bilo v komercialnem segmentu 1,4 milijona prihodov in 7,5 milijona prenočitev, preostanek pa v nekomercialnem.

Podatki eVisitorja, ki nam jih je posredovala Hrvaška turistična skupnost (HTZ), kažejo, da so slovenski gostje v komercialnem segmentu v letošnjih prvih devetih mesecih največ prenočitev ustvarili v kampih (tri milijone), v zasebnih nastanitvah (2,4 milijona) in hotelih (1,4 milijona), v nekomercialnih namestitvah pa okoli 2,7 milijona prenočitev.

Poleg tega imamo podatek, da slovenski gostje glede na bližino običajno potujejo na Hrvaško večkrat na leto, po podatkih raziskave TOMAS hrvaškega Inštituta za turizem jih je večina doslej Hrvaško obiskala sedemkrat ali še večkrat.

Pregled po županijah kaže, da je bilo v prvih devetih mesecih največ prenočitev slovenskih gostov v Istri, Kvarnerju in Zadrski županiji, po destinacijah pa so to Umag, Mali Lošinj, Novigrad, Novalja, Medulin, Dobrinj, Vir, Poreč, Cres in Malinska. Ko govorimo o najljubših dejavnostih oziroma glavnih razlogih za prihod, so to sonce in morje, narava, mestni oddih, zabava in festivali, gastronomija, a ker so Slovenci veliki ljubitelji aktivnosti v naravi, pomenijo velik potencial v tem segmentu turizma.

K sosedom v lastni režiji

Čeprav večina Slovencev za obisk Hrvaške ne potrebuje pomoči agencij, smo še vedno pomembna destinacija za večino slovenskih agencij in organizatorjev potovanj. Od skupno 10,4 milijona prenočitev Slovencev v prvih devetih mesecih jih je bilo okoli 8,6 milijona realiziranih v okviru individualnega potovanja. V programih slovenskih agencij se na Hrvaško nanaša od 15 do kar 80 odstotkov ponudbe, so sporočili iz HTZ.

Zastopanost največjih slovenskih organizatorjev potovanj, kot sta Kompas in Palma, je približno 15-odstotna, če prištejemo še aranžmaje za individualne potnike, pa je delež nekoliko višji. Eden večjih organizatorjev potovanj, agencija Relax, ima kar 70 svojih programov vezanih na Hrvaško. Pri manjših specializiranih agencijah, kot je Ojla, kar 80 odstotkov programa temelji na hrvaških destinacijah in obenem ustvarjajo številna prilagojena in tematska potovanja, kot je npr. obiranje mandarin. Nove ponudbe najpogosteje nastajajo v povezavi z manj poznanimi turističnimi območji v celinskem delu Hrvaške, v zaledju Dalmacije, v osrednji Istri in na otokih.

Sveži podatki kažejo, da je bilo v prvih devetih mesecih na Hrvaškem skupno 1,5 milijona prihodov slovenskih turistov in 10,4 milijona prenočitev, kar predstavlja triodstotno rast prihodov in dvoodstotno rast prenočitev v primerjavi z istim obdobjem lani. Foto Blaž Samec

Ker gre za naš najbližji cestni trg, je močno zastopan tudi avtobusni promet. Nomago je največji slovenski avtobusni prevoznik, ki je nastal z združitvijo podjetij Avrigo, Izletnik Celje, STA travel, Promet Mesec, AP Rižan in Brioni v skupino vodilnih ponudnikov storitev na svojih območjih. Nomago ima samo v potniškem cestnem prometu 800 avtobusov, ki lahko prepeljejo več kot 10 milijonov potnikov na leto, in to na več kot 500 rednih linijah. Hrvaška je s 30-odstotnim deležem eden njegovih najpomembnejših trgov, letos pa so v svojo prodajno mrežo med drugim dodali Arrivo, Samoborček in Promet Makarska. Razvijajo tudi ponudbo v celinskem delu Hrvaške, predvsem s ciljnimi destinacijami, povezanimi z zdravilišči in toplicami, njihova ciljna skupina za prevoz na Hrvaško pa so tuji turisti, študenti in upokojenci.

V HTZ so že v pregledu trga pred letošnjo poletno sezono omenili, da bo Hrvaška še naprej zavzemala pomembno mesto v programih največjih slovenskih turističnih agencij in organizatorjev potovanj z velikim potencialom za nove produkte v notranjosti države. Posebej je poudarjeno zanimanje gostov za aktivnosti v naravi, kulinarično in vinsko ponudbo, naravo in ponudbo kulturnih znamenitosti.

Čeprav je Hrvaška že leta prva izbira Slovencev, se zanimanje za preostali del Sredozemlja povečuje, veliko povpraševanja je namreč po potovanjih v Grčijo, Italijo, Turčijo, Egipt, Ciper in Španijo. To velja še posebej upoštevati v kontekstu rasti cen v hrvaškem turizmu, kar je že lani vzelo svoj davek pri ugledu destinacije, in kot slišimo, se tudi letos stvari niso veliko spremenile.

Slovenci so zahtevni gostje

Profesorica Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem poudarja, da so Slovenci še vedno zelo navezani na Hrvaško, sploh generacije, ki so bile rojene v isti državi, saj jo dobro poznajo, med razlogi pa sta tudi bližina in poznavanje jezika.

»Glede na vse to je normalno, da se počutimo varnejše in bolj domače. Veliko Slovencev ima na Hrvaškem tudi svoje nepremičnine. Čeprav je ponudba v Španiji, Italiji, Grčiji in Turčiji glede na cene morda kakovostnejša in ugodnejša, vseeno del dopusta preživimo na Hrvaškem. Če ne v glavni poletni sezoni, pa zunaj sezone, kar je dobro tudi za hrvaške ponudnike storitev. Zato Hrvaške ni treba veliko promovirati, saj dobro poznamo ponudbo in smo čustveno navezani na hrvaško morje, hrano, glasbo in šport,« pravi Maja Uran Maravić.

Vendar cene postajajo vse večja ovira, poudarja profesorica, ki nam razkrije, da smo Slovenci v primerjavi z letom 2019 izdatke na vseh potovanjih močno zmanjšali. Po podatkih hrvaške raziskave TOMAS iz leta 2019 so slovenski turisti na potovanju v povprečju porabili 106 evrov na osebo na dan, rezultati slovenske raziskave Slovenci na potovanjih iz preteklega leta pa pravijo, da je njihova dnevna poraba lani na Hrvaškem padla na 67,5 evra na osebo.

»Poraba se od leta 2019 zmanjšuje v vseh kategorijah, brez upoštevanja inflacije. Raziskava za leto 2023 je pokazala, da državljani Slovenije v povprečju porabijo 91 evrov na prenočitev, pri čemer največ porabijo tisti, ki se v tujino odpravijo na določene dogodke (197 evrov), najmanj pa tisti, ki gredo na obisk k sorodnikom (64 evrov), kar je razumljivo, saj nastanitev predstavlja velik delež stroškov v povprečni porabi. Zanimivo je tudi, da so Slovenci med državami, v katere največ potujejo, lani najmanj porabili na Hrvaškem, celo manj kot v BiH (70,6 evra) in precej manj kot v Srbiji (83 evrov). Seveda je to spet mogoče pojasniti z izbiro nastanitve. Čeprav na to temo ni bilo nobene raziskave, lahko sklepamo, da bolje poznajo Hrvaško, se v njej počutijo bolj varne, zato pretežno izbirajo kampe in zasebne sobe (nekomercialne nastanitve) ter lastne nepremičnine,« pravi naša sogovornica, ki tudi sama vsako leto dopustuje na Hrvaškem.

Čeprav večina Slovencev za obisk Hrvaške ne potrebuje pomoči agencij, smo še vedno pomembna destinacija za večino slovenskih agencij in organizatorjev potovanj. Foto Leon Vidic

Prizna nam, da je zelo slaba potrošnica. »Prvič zato, ker je v restavracijah preveč gneče in je potem slabša tudi storitev, zato obroke raje pripravljam v svoji namestitvi. Drugič, ponudba mora biti konkurenčna in primerljiva z drugimi destinacijami, kot so Turčija, Grčija, Italija, pa tudi s cenami v Sloveniji. Če je predrago, se počutim izigrano in k temu ponudniku ne grem več. Po koroni ter pod vtisom vojnih spopadov smo vsi, vključno s srednjim in višjim razredom, bolj občutljivi na cene in ne zapravljamo brez načrta in impulzivno. Tretjič, ko je zelo vroče, kot je bilo letos, ni velike želje po sprehodih, športnih aktivnostih ali izletih, vsi iščemo samo senco in plažo. Četrtič, kar je zelo pomembno, Slovenci smo zahtevni potrošniki, radi imamo kakovost, a počasi postaja Hrvaška, predvsem nastanitev – 500 evrov in več na noč v poletni sezoni – za večino Slovencev predraga. Petič, spreminjajo se prehranjevalne navade. Ljudje zvečer jedo manj, čez dan (po vročini) ni apetita, večje je povpraševanje po zdravi hrani, zdravih pijačah brez sladkorja ... Temu je treba prilagoditi tudi ponudbo, ki pa mora, kot rečeno, ostati cenovno konkurenčna glede na druge destinacije,« poudarja profesorica.

Novi davki vzbujajo negotovost

Manjšo porabo kot v drugih državah je vsekakor mogoče povezati s stroški nastanitve, ki pa jih na Hrvaškem veliko Slovencev nima, saj spijo v lastnih nepremičninah ali pri prijateljih ali sorodnikih. Po neuradnih podatkih imajo Slovenci v Republiki Hrvaški okoli 115.000 nepremičnin, in to večinoma na obali. Samo lani je bilo po podatkih hrvaške davčne uprave kupljenih nekaj manj kot 3400 nepremičnin, predlani približno 3300, leta 2021 pa okoli 2300, piše ljubljansko Delo v kontekstu skrbi glede prihodnjega plačila davkov.

Nova davčna politika, ki jo Hrvaška namerava uvesti v segmentu nepremičninskih davkov in pavšalnih prispevkov za najemodajalce, bo namreč veljala tudi za lastnike iz Slovenije. Koliko je teh lastnikov žal ne vemo, ker uradnih podatkov o številu kategoriziranih nastanitvenih objektov v lasti slovenskih državljanov ni. Profesorica Uran Maravić meni, da bi uvedba davka na nepremičnine lahko povečala turistično dejavnost lastnikov počitniških hišic.

»Logično je, da bo vsako zvišanje dajatev povzročilo slabo voljo med lastniki. Predvsem tistimi, ki imajo svojo nepremičnino samo zase in je ne oddajajo v turistične namene,« meni Maja Uran Maravić. Foto Leon Vidic

»Logično je, da bo vsako zvišanje dajatev povzročilo slabo voljo med lastniki. Predvsem tistimi, ki imajo svojo nepremičnino samo zase in je ne oddajajo v turistične namene. Višje dajatve lahko privedejo tudi do tega, da se ti objekti začnejo oddajati turistom, vendar mislim, da si takšnega učinka hrvaška vlada ne želi, saj je v strukturi namestitev na Hrvaškem že zdaj preveč nekomercialnih,« poudarja.

Z drugimi besedami, precej se moramo potruditi, da ohranimo navdušenje naših sosedov, če želimo nadaljnjo rast turizma s tega trga. Kako se torej Hrvaška promovira na slovenskem trgu in kje je še potencial, smo vprašali HTZ. »Glede na strategijo trženja na nacionalni ravni je največji potencial za nadaljnjo rast turističnega prometa slovenskega trga v pred- in posezoni. Posebno zanimanje gostov v tem obdobju se nanaša na destinacije, ki ponujajo bogate kulturne in naravne vsebine ter vinsko-kulinarične dogodke, zlasti na območju Istre, Kvarnerja z otoki, Gorskega kotarja ter regij okoli Šibenika in Zadra, vse večje zanimanje pa je tudi za celino,« nam pravijo.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) za prvo polovico leta 2024 je Hrvaško izbralo 50 odstotkov Slovencev, ki so potovali v tujino. Vsaj eno zasebno potovanje je opravilo 43 odstotkov prebivalcev Slovenije, skupno pa je bilo ustvarjenih okoli 1,9 milijona potovanj, od tega 60 odstotkov zasebnih potovanj v tujino. Slovenski turisti so v prvi polovici leta porabili povprečno 90 evrov na dan, v Sloveniji okoli 64 evrov na osebo na dan, v tujini pa 99 evrov na osebo na dan.

V HTZ poudarjajo, da slovenski gostje iščejo predvsem pristna doživetja, kulturno dediščino, ponudbo dejavnosti na prostem, kulinarične ture, velnes in zdraviliško ponudbo, medtem ko mesta z bogatim adventnim programom, kot so Zagreb, Varaždin, Osijek, Opatija, Split in Dubrovnik, že zdaj izstopajo kot zelo priljubljene destinacije za prihajajoči praznični čas.

»Pri promociji Hrvaške bo v nadaljevanju leta poudarek na notranjosti naše države ter krajih v dalmatinskem zaledju. Slovenija kot trg že tradicionalno pozna naše obmorske in morske destinacije, celinski del države pa nenehno promoviramo prek različnih komunikacijskih kanalov, vključno s PR-aktivnostmi, družbenimi omrežji, študijskimi potovanji novinarjev, popotniškimi blogerji, vplivneži in organizacijo posebnih predstavitev v Sloveniji,« sporočajo iz Hrvaške turistične skupnosti.