Slovence na Hrvaškem najbolj zanimajo nepremičnine

Po podatkih Banke Slovenija imajo slovenska podjetja in državljani na Hrvaškem neposredne naložbe v skupni vrednosti 2,93 milijarde evrov. To je dobra tretjina vseh neposrednih naložb Slovenije v tujini in trikrat več, kot znaša vrednost neposrednih naložb v vseh drugih članicah EU skupaj. Najopaznejši so, ne vedno uspešni, prevzemi trgovcev, v zadnjih letih pa slovenska podjetja poživljajo in oživljajo hrvaško predelovalno industrijo.

Hrvaška je najpomembnejša država za neposredne naložbe Slovenije v tujini. Toda več kot polovico neposrednih naložb Slovenije na Hrvaškem so nepremičnine slovenskih gospodinjstev, katerih vrednost je ocenjena na 1,74 milijarde evrov. Dobro šestino neposrednih naložb – okoli pol milijarde evrov − so investicije podjetij v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila vozil. Podjetja v predelovalnih dejavnostih imajo na Hrvaškem investicije v vrednosti okoli 310 milijonov evrov oziroma dobro desetino neposrednih naložb. Za okoli 75 milijonov evrov, torej okoli 2,5 odstotka neposrednih naložb Slovenije na Hrvaškem, pa je v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, še kaže statistika Banke Slovenija.

Za primerjavo: druga največja gostiteljica slovenskih naložb je Srbija, kjer so imela slovenska podjetja in posamezniki konec lanskega leta za 1,7 milijarde evrov neposrednih naložb.

Slovenska podjetja v storitvenih panogah na hrvaški trg vsaj na začetku pretežno vstopajo neposredno z ustanovitvijo novega podjetja ali podružnico, morebitne prevzeme pa izvedejo za utrditev tržnega položaja. Zato ni presenetljivo, da je bila vrsta odmevnejših naložb izvedenih šele v zadnjih nekaj letih.

Vstop in izstop Mercatorja

Del naložb slovenskih podjetij na Hrvaškem je še iz časov skupne države in posamezne od teh so tudi še predmet sukcesije. Po osamosvojitvi pa so pot na Hrvaško utirali trgovci. Mercator, ki je zdaj sicer v lasti hrvaške Fortenova grupe, je na Hrvaško najprej vstopil z odpiranjem lastnih trgovin, prisotnost pa je družba povečala s prevzemi. Tako je leta 2006 prevzel trgovsko verigo Plodine, leto pozneje Presoflex in leta 2009 še Getro. Skupaj je Mercator na začetku prejšnjega desetletja na Hrvaškem upravljal mrežo z okoli 300 prodajnimi enotami s približno desetoodstotnim tržnim deležem. Potem ko je Mercator prevzela skupina Agrokor, so bili vsi trgovski centri preneseni na Konzum. Največji trgovec v Sloveniji ima ali pa je imel še pred kratkim na Hrvaškem le še nepremičnine.

Petrol drugi največji trgovec

Petrol je s prevzemom družbe Crodux postal drugi ponudnik goriv v Hrvaški. FOTO Borut Tavčar/Delo

Zato pa je med večjimi trgovci na Hrvaškem postal Petrol, ki ima na Hrvaškem 202 bencinska servisa. Predlani je Petrol izpeljal največji prevzem v svoji zgodovini, ko je za okoli 192 milijonov evrov prevzel trgovca Crodux in s tem pridobil 93 prodajnih mest. Poleg tega je aktiven tudi na področju distribucije in prodaje zemeljskega plina, kjer je leta 2018 prevzel družbo Adria Plin in dejavnost distribucije plina od družbe Crodux Plin. Leta 2021 je pridružil še distributerja plina Zagorski Metalac.

Petrol na Hrvaškem ne širi zgolj mreže bencinskih črpalk in distribucije plina, ampak je tudi velik vlagatelj v energetiki. Trgovec je že postavil dve polji vetrnih elektrarn (Ljubač in Glunča) in je v sklepni fazi postavitve tretje (Dazlina). Na območju vetrnega parka Ljubač pa postavlja še eno največjih sončnih elektrarn v regiji.

Z mrežo okoli 30 prodajnih mest je prisoten tudi prodajalec čevljev Mass, ki je gradil lastno mrežo prodajaln. Podobno velja tudi za več kot 30 trgovin Baby Center, katerih lastnik je slovenski Akids. Družba je bila ustanovljena leta 2021 in je v lasti slovenskega sklada zasebnega kapitala Alfi. Ta pa je leta 2021 izpeljal še manjši prevzem, in sicer družbe Elektronički računi, ki zagotavlja storitev izdajanja računov v elektronski obliki.

Lani se je na hrvaški trg podal še prodajalec zabavne elektronike in hišnih pripomočkov Big Bang, ki je prevzel trgovca Sancta Domenica s 15 prodajalnami in spletno trgovino. Big Bang je del skupine Adventura, ki jo obvladuje poslovnež Darko Klarič. Del te skupine je tudi prevoznik in potovalna agencija Nomago. Ta je leta 2018 prevzela enega večjih istrskih avtobusnih prevoznikov Brioni avtobusni prevozi s floto okoli 50 avtobusov.

Letos je veletrgovec z medicinskimi pripomočki Salus za 2,3 milijona evrov prevzel polovični delež prodajalca zdravil Medorion. Ta je specializiran za zastopanje farmacevtskih proizvajalcev na področju zdravil za redke bolezni. Salus je na hrvaški trg aktivneje vstopil leta 2017 z ustanovitvijo družbe Carso Cro.

Impol po prevzemu v gradnjo livarne

V predelovalnih dejavnostih je predelovalec aluminija Impol leta 2017 za slabih deset milijonov evrov iz stečajne mase odkupil TLM Šibenik. Skupina Impol je lani, zaradi izjemnega prvega polletja, ustvarila kar 80 milijonov evrov čistega dobička, pri čemer je TLM prispeval 1,8 milijona evrov. Impol dejavnost v Šibeniku širi z gradnjo nove livarne, za katero bo odštel okoli 25 milijonov evrov. Investicija naj bi bila končana leta 2024, toda sodeč po razkritjih v letnem poročilu, se gradnja zamika zaradi administrativnih ovir.

Eden večjih slovenskih investitorjev na Hrvaškem v zadnjih letih je Iskra, ki je najprej leta 2019 prevzela Ladjedelnico Šibenik. Po navedbah predsednika uprave Dušana Šešoka je ta transakcija znašala manj kot pet milijonov evrov. Večji in opaznejši je bil predlanski prevzem največjega hrvaškega proizvajalca električnih kablov Elka. Iskra vrednosti prevzema ni razkrila, iz letnega poročila Iskre pa je mogoče sklepati, da je ta znašala okoli sedem milijonov evrov. Ocena ne vključuje finančnih in morebitnih drugih obveznosti.

Omeniti velja še predlanski nakup Cetisa oziroma njegove hčerinske družbe EGP, ki je za okoli 2,6 milijona evrov prevzel izdelovalca kartonske embalaže Neograf iz Kraljevice. Takrat družinsko podjetje je imelo med prevzemom okoli 55 zaposlenih, sodeč po spletni strani pa se je število povzelo na več kot 70.

Zaprta vrata na bančnem trgu

Precej manjšo vlogo na Hrvaškem imajo slovenska podjetja iz finančnega sektorja, kar je delno tudi posledica neurejenih nasledstvenih vprašanj po razpadu nekdanje skupne države. Predvsem NLB, ena največjih bančnih skupin v regiji, si že več let želi vstopiti na hrvaški trg in povezati regijo. Neuspešna je bila tudi Zavarovalnica Triglav, ki se je potegovala za prevzem Croatie Osiguranje.

Zavarovalnica Triglav in Sava Re (Zavarovalna skupina Sava), dve največji slovenski zavarovalnici, sta na hrvaški trg vstopili z lastno podružnico. Drznejša pri tem je Zavarovalna skupina Sava, ki je leta 2008 za utrditev deleža prevzela Velebit Osiguranje in Velebit životno osiguranje, leta 2019 pa je prevzela še portfelj Ergo Osiguranje in Ergo životno osiguranje. Vse prevzeme je skupina Sava v celoti konsolidirala in zdaj hrvaški trg pokriva prek podružnice.

Lani je največja lizinška družba v Sloveniji Summit Leasing prevzela poslovanja Mercedes-Benz Leasing Hrvaška. Ta se zdaj že imenuje Mobil Leasing. Transakcija ni bila nepričakovana, saj Summit Leasing sodeluje s švicarskim prodajalcem avtomobilov Emil Frey, ki je generalni zastopnik avtomobilskih znamk Mercedes in Daimler za Hrvaško. Vrednosti transakcije družbi nista razkrili, je pa iz letnega poročila Summit Leasinga razvidno, da je kapitalski vložek (ta lahko poleg kupnine vključuje tudi jamstva in dokapitalizacijo) znašal 25 milijonov evrov.

Heliosov debi s Chromosom

Med prvimi večjimi prevzemi je treba omeniti Heliosov prevzem največjega hrvaškega proizvajalca premazov Chromos, ki je bil izveden leta 2001. Zanj je Helios odštel okoli sedem milijonov evrov. Na začetku tega tisočletja je na območju nekdanje Jugoslavije potekala konsolidacija panog. Večina jugoslovanskih republik je imela svoje proizvajalce v pomembnejših panogah. Na področju premazov je bil v Sloveniji to Helios, na Hrvaškem Chromos in v Srbiji Zvezda. To družbo je Helios prevzel leta 2003. Helios je po vrsti lastniških sprememb zdaj del japonskega velikana na področju premazov Kansai in Helios, kot Chromos sta del te skupine. Prav tako leta 2001 je družina Gregorčič, lastnica slovenskega proizvajalca plastičnih mas Plastoform, od hrvaškega sklada za privatizacijo odkupil močno zadolženo družbo Istraplastika iz Pazina.

Leta 2003 so Terme Olimia iz Podčetrtka iz stečajne mase prevzele bližnje Terme Tuhelj. Ta naložba danes velja za največjo turistično naložbo na Hrvaškem in ustvari okoli 160.000 prenočitev. V času prevzema so toplice imele le okoli 20.000 prenočitev na leto.

Po hrvaških prevzemih v Sloveniji so v zadnjih desetletjih na sosednji trg zakorakala številna velika podjetja. Orbico je kot eden največjih distributerjev v Evropi naredil pomemben korak k rasti v Sloveniji z ustanovitvijo svojega drugega podjetja leta 1990 in s prevzemom Emone Obale Koper. Danes Roglićev Orbico v Sloveniji ustvarja prihodke na ravni okoli 350 milijonov evrov, eden od razvojnih ciljev od začetka leta 2024 pa je povezati podjetja na Hrvaškem in v Sloveniji. Največja hrvaška akvizicija v Sloveniji je Agrokorjev prevzem Mercatorja, ki je bil zaključen leta 2021, ko je največja slovenska trgovska veriga formalno vstopila v skupino Fortenova. Lastnik Agrokorja Ivica Todorić se je največjega regionalnega prevzema lotil že leta 2013. V poslu stoletja je Agrokor s pripojitvijo k Mercatorju zrasel na 60.000 zaposlenih in sedem milijard evrov prihodkov, kjer so kljub političnemu odporu prevladali gospodarski interesi. Takrat je nastala največja trgovska družba v srednji in vzhodni Evropi z več kot 2600 trgovinami v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini. Nič manj pomembno ni, da je regionalna trgovska veriga postala resna konkurenca tujim trgovcem, ki vstopajo in rastejo na obeh trgih. Nazadnje je Fortenova grupa 1. aprila 2022 odkupila vse preostale delnice Mercatorja in postala stoodstotni lastnik slovenske trgovske verige. Dolgotrajen in zahteven proces, obremenjen s politiko, nato pa zlom Agrokorja, z neštetimi pravnimi in finančnimi koraki je pripeljal do oblikovanja vodilne regionalne maloprodajne verige blaga široke potrošnje v regiji.

V nasprotju z nekaterimi pričakovanji sta Tokić in CIAK v Sloveniji izvedla pomembne prevzeme na področju trgovine. Dva največja hrvaška distributerja in trgovca z avtomobilskimi deli sta tu izbrala anorgansko širitev. Tokić je prevzel Bartog, CIAK Grupa pa Potokar avtodele. Z integracijo Tokića in Bartoga je nastala mreža 140 poslovalnic z več kot 1100 zaposlenimi. Upravljajo tudi mrežo okoli 60 servisov na Hrvaškem in v Sloveniji. V segmentu trgovine in distribucije računalniške elektronike in elektronskih naprav je znana akvizicija M SAN grupe, ki je prevzela slovensko družbo Alterna. Skupina Mplus, ki je bila ustanovljena leta 2007 kot eden prvih neodvisnih ponudnikov storitev kontaktnih centrov v regiji Adria, je v zadnjih letih prevzela več podjetij v Sloveniji. Leta 2017 je Mplus najprej kupil družbi Linea Directa in CDE Nova Tehnologija z 8,3 milijona evrov pričakovanih prihodkov leta 2023. Letos so v okviru širitve v kadrovskem segmentu prevzeli podjetje, ki deluje pod blagovno znamko Manpower Slovenija s predvidenimi sedmimi milijoni evrov prihodkov. Leta 2023 je Mplus prevzel podjetje Konverzija, ki ima v lasti platformo za elektronsko poslovanje Pink Panda, s pričakovanimi prihodki v višini 17,2 milijona evrov v letošnjem letu.

Gotovo je eno največjih in najzahtevnejših akvizicij med hrvaškimi posli v Sloveniji opravila Atlantic Grupa Emila Tedeschija, ki je leta 2010 za 382 milijonov evrov prevzela Drogo Kolinsko (to lahko preberete kot samostojno zgodbo v magazinu Next). Hrvaška akvizicija največjega slovenskega živilskega podjetja je bila tudi eden najzahtevnejših poslov. Atlantic je naredil resen korak naprej v proizvodnji in v svoj portfelj uvrstil znane blagovne znamke Cockta, Donat MG, Barcaffe, Grandkafe, Soko Štark, Smoki in Argeta. Atlantic je s tem prevzemom prerasel iz položaja pomembnega igralca v distribuciji v vodilno regionalno živilsko podjetje. S tem je Atlantic postal resen tekmec Podravki, ki je poskrbela tudi za pomemben nakup v Sloveniji. S prevzemom slovenskega Žita leta 2015 se je Podravka s takratnimi 900 milijoni kun skupnih letnih prihodkov umestila v sam vrh živilske industrije na slovenskem trgu. Žito je bil za Podravko pomemben korak v internacionalizaciji poslovanja, Slovenija pa je postala eden najpomembnejših trgov Podravke. Hrvaška in Slovenija danes presegata 50 odstotkov prihodkov skupine Podravka.

Med aktualnimi vstopi v Slovenijo je letošnji prevzem OMV Slovenija, ki ga je izvedel MOL. S tem INA in MOL zasedata drugo mesto na slovenskem trgu. INA bo kot članica Skupine MOL povečala svoj delež v OMV Slovenija s sedanjih 7,75 odstotka na 33 odstotkov. Končna pridobitev je bila zaključena po tem, ko je Skupina MOL maja letos prejela soglasje evropske komisije. Kot prvi pogoj za to odločitev so morali Shellu prodati 39 bencinskih servisov v Sloveniji. Kot so takrat sporočili iz družbe, bo prevzem OMV v Sloveniji podjetjema INA in MOL omogočil izkoriščanje celotnih proizvodnih, logističnih in rafinerijskih zmogljivosti v širši srednjeevropski regiji.

Zasebna hrvaška podjetja grizejo

Pivovarna Laško Union je na začetku leta 2023 prodala blagovni znamki pijač Sola in Zala družbi Nika Bev, ki stoji za podjetjem Stanić Beverages v lasti družine Stanić. Laško je prodajo utemeljilo z usmeritvijo v pivovarsko dejavnost. Hkrati so z Niko Bevo sklenili dolgoročno pogodbo za distribucijo obeh blagovnih znamk na slovenskem trgu, pri čemer proizvodnja pijač znamk Sola in Zala začasno ostaja v Ljubljani. Hrvaška Stanić Group je specializirana za distribucijo pijač na Hrvaškem in v BiH, s to dejavnostjo pa se ukvarja že od leta 1983. Družba je postopno razvijala distribucijsko mrežo, nato pa so leta 2013 od Agrokorja kupili blagovno znamko Juicy in jo začeli razvijati. Blagovna znamka Sola se delno prekriva z blagovno znamko Juicy. Med prejšnjimi hrvaškimi prevzemi je bil med odmevnejšimi Dukatov v Ljubljanskih mlekarnah leta 2013, ki je imel takrat 550 zaposlenih in je na leto predelal več kot 200 milijonov litrov mleka. V večletnih analizah se Hrvaška in Slovenija izmenjujeta v zmagovalnem obračunu zdravih prevzemov, pomemben del sodelovanja in prevzemov pa poleg znanih podjetij poteka tudi v sektorju malih in srednje velikih podjetij.