Revija, ki je že ob prvem izidu prejela svetovno nagrado

Izjemno prijetno je bilo gostovati 26. aprila 2024 v Londonu na podelitvi nagrad Global Media Awards v prestižnem muzeju Victoria & Albert. Največje medijske hiše z vsega sveta so se potegovale za nagrade v kar 20 kategorijah.

Za letošnji izbor Global Media Awards je prispelo 771 prijav 245 vodilnih medijskih znamk iz 43 držav. Največ zanimanja so pokazali založniki časopisov, revij in digitalnih medijev ter televizijske in radijske hiše. Mednarodna žirija, sestavljena iz 60 medijskih strokovnjakov iz 23 držav, je izbrala 193 finalistov, med katerimi je izstopal projekt Jutarnjega lista in Dela – prva številka revije Next Business Hrvaška – Slovenija, ki se osredotoča na promocijo poslovnih odnosov med državama in najboljših primerov sodelovanja.

Prvo nagrado za najboljšo uporabo tiska je prejel časnik The Times of India s projektom Indija brez plastike. Drugo mesto je osvojil poljski časnik Gazeta Wyborcza s pobudo Gazeta za begunce, tretje mesto pa je zasedel Jutarnji list s projektom Next Business Magazine Hrvaška – Slovenija.

To priznanje na svetovni ravni je potrdilo vrednost projekta, ki povezuje dva trga in prispeva k večji prepoznavnosti vodilnih poslovnih imen na Hrvaškem in v Sloveniji. Mednarodna medijska žirija je že v prvem letu prepoznala njegov pomen.
Ta pionirski projekt smo zagnali lani, tokrat pa vam predstavljamo drugo izdajo revije, ki povezuje trga Hrvaške in Slovenije ter prinaša zgodbe najuspešnejših predstavnikov poslovne skupnosti. Vrnitev z navdihujočimi zgodbami je dokaz uspešnosti projekta, nagrada iz Londona pa dodatna spodbuda.

Leto, ki je minilo od takrat, so zaznamovali številni pomembni dogodki: na Hrvaškem so potekale dvojne volitve, ki jim sledijo še ene – predsedniške. Hrvaška reprezentanca je na evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji sicer dosegla manjši uspeh od pričakovanega, vendar je pokazala, kako pomembno je nastopati na tako prestižnem tekmovanju. Navijali smo tudi za Slovence, predvsem zaradi Matjaža Keka in njegove mlade ekipe, ki igra atraktiven nogomet. Evforija na tribunah je jasno pokazala, kako zelo imajo Hrvati in Slovenci radi nogomet in sleherno priložnost, da lahko zastopajo svoje države.

Hkrati je bilo poslovno dogajanje v odnosih med državama izjemno živahno. V letošnji izdaji smo poskušali pripraviti prerez najpomembnejših naložb in projektov, pomembnih za oba trga, ter intervjuje z vodji podjetij, ki so izvedla pomembne pridobitve in katerih naložbe so bile ključne za obe državi. Eden od njih je Dejan Turk, Slovenec, ki je zdaj na čelu enega največjih telekomunikacijskih podjetij v regiji in ima bogate izkušnje z delom na tem področju. Kot novi predsednik uprave A1, odgovoren za hrvaški in slovenski trg, Turk napoveduje vzpostavitev gigabitnega omrežja za milijon hrvaških gospodinjstev, v Sloveniji pa načrtuje nadaljnjo rast z optičnim omrežjem.

Številni vozniki iz Hrvaške so bili presenečeni, ko so na slovenskih avtocestah zagledali bencinske črpalke Ina. Znano je, da je to podjetje prevzelo poslovalnice OMV. Predsednica uprave družbe Ina Zsuzsanna Ortutay navaja svoje vtise po prihodu na slovenski trg in omeni posebno naklonjenost slovenskih kupcev do kave: po njenih besedah na bencinskih servisih Ina in Mol vsaki dve sekundi pripravijo eno kavo.

Objavljamo tudi pogovora z Nino Christino Stanić, lastnico družinskega podjetja, ki je prevzelo znani slovenski blagovni znamki pijač Sola in Zala, ter Anito Letica, predsednico uprave družbe Philip Morris, ki vodi preoblikovanje tobačne industrije s skoraj 600 milijoni evrov letnih prihodkov na trgih Hrvaške in Slovenije.

S Stjepanom Talanom, pionirjem na področju sončnih elektrarn na Hrvaškem, smo se pogovarjali o veliki slovenski naložbi v največjega hrvaškega proizvajalca fotonapetostnih sistemov. Strateško partnerstvo njegovega podjetja Solvis s slovenskim skladom Advance Capital Partners (ACP) je omogočilo nadaljnjo širitev podjetja. Talan, po poklicu farmacevt, je pred 17 leti prepoznal trende na področju obnovljivih virov energije, zdaj pa napoveduje več sto milijonov evrov vredna vlaganja v nove projekte.

V reviji obravnavamo tudi temo kapitalskih trgov na Hrvaškem in v Sloveniji. Jutarnji list in Delo sta tik pred izidom te številke Nexta v Zagrebu pripravila konferenco o kapitalskih trgih, na kateri sta hrvaški in slovenski finančni minister napovedala skupni borzni indeks, ki je prvi konkreten meddržavni projekt te vrste. Nekaj, o čemer pišejo naši kolegi iz Dela, je bilo prav tako omenjeno na konferenci, in sicer zamisel o javni ponudbi delnic Nuklearne elektrarne Krško, s katero bi spodbudili skupni kapitalski trg. Ali bo to na neki način zaživelo, je najprej odvisno od izida referenduma v Sloveniji in šele nato od oblikovanja modela.

Dejstvo, da so hrvaški pokojninski skladi sodelovali pri skoraj vseh prevzemih hrvaških podjetij v Sloveniji in da so največji vlagatelji na Ljubljanski borzi, je hrvaški javnosti malo znano. Ocenjena vrednost portfelja hrvaških pokojninskih skladov v družbah prve borzne kotacije znaša od 850 do 900 milijonov evrov.

Poleg tega smo raziskali navade slovenskih turistov na Hrvaškem in povzeli najnovejše trende. Za Nemci, ki predstavljajo več kot petino turistov pri nas, je po turističnem prometu Slovenija tradicionalno na drugem mestu. Za slovenske goste, ki so naši sosedje in lastniki približno 115.000 nepremičnin in počitniških hišic, je Hrvaška upravičeno drugi dom.

Zato s ponosom predstavljamo drugo številko revije Next Business Hrvaška – Slovenija in upamo, da se prihodnje leto spet vidimo.