Regionalno energetsko vozlišče

Da je gradnja terminala LNG na Krku prinesla strateški preobrat v hrvaški energetski infrastrukturi, med drugim priča podatek, da bo državno podjetje za upravljanje plinovodov Plinacro kmalu objavilo javni razpis za izbor izvajalcev gradbenih del za gradnjo plinovoda Lučko–Zabok, ki je ključen za transport plina v Slovenijo. Cilj te naložbe je, po navedbah podjetja Plinacro, povečati zmogljivosti tranzita plina v Slovenijo na približno 1,5 milijarde kubičnih metrov na leto, s čimer bi pokrili slovensko največjo porabo in pripravili infrastrukturo za transport vodika v prihodnosti.

Naj spomnimo, da je bil plinovod Rogatec–Zabok z namenom povezave Hrvaške in Slovenije zgrajen že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja za uvoz ruskega plina, ki se je začel v letu 1978. Ker ta plinovod omogoča pretok plina le v eno smer, iz Slovenije na Hrvaško, je treba zgraditi novo »cev«, po kateri bo utekočinjeni plin tekel iz terminala na otoku Krku v Slovenijo.
Pred postavitvijo plinovodne infrastrukture proti Sloveniji je bila sprejeta politična odločitev hrvaške vlade, da Hrvaško pozicionira kot regionalno energetsko vozlišče z dodatnimi naložbami v razširitev zmogljivosti terminala za utekočinjeni plin v Omišlju z obstoječih 2,9 milijarde kubičnih metrov plina na leto na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina na leto. Da bi plin iz Omišlja lahko transportirali v Slovenijo in na Madžarsko, so potrebne naložbe v plinovode.

Nepovratna sredstva

Širitev terminala LNG na Krku z nosilcem naložbe, podjetjem LNG Hrvaška, in gradnja pripadajočih plinovodov, za katere skrbi Plinacro, sta bili vključeni v načrt REPowerEU evropske komisije, objavljen maja 2022. Plinacro je s hrvaškim ministrstvom za gospodarstvo in skladom za energetsko učinkovitost podpisal pogodbo, s katero se podjetju Plinacro za projekt Krepitev plinovodne infrastrukture nameni 533 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost za gradnjo štirih plinovodov, in sicer Zlobin–Bosiljevo, Bosiljevo–Sisak, KozaracSisak in Zabok–Lučko.

Obstoječi plinovod Omišalj–Zlobin, ki je bil zgrajen leta 2021 z namenom povezave terminala na otoku Krku s hrvaškim plinovodnim sistemom, bo povezan s plinovodi Zlobin–Bosiljevo, Bosiljevo–Sisak in Kozarac–Sisak. Skupaj z obstoječim plinovodom Kozarac–Slobodnica bo tako nastal plinovod, s katerim bo krški terminal prek Madžarske povezan z državami srednje in vzhodne Evrope ter Ukrajino. Po načrtih podjetja Plinacro se bo zmogljivost plinovoda od Zlobina prek Bosiljeva, Siska in Kozarca do Madžarske povečala na 3,5 milijarde kubičnih metrov na leto, odvisno od usmerjanja plina v Slovenijo.
Plinacro zdaj gradi plinovod Zlobin–Bosiljevo, ki je predviden za delovni tlak sto barov. Skupna dolžina tega magistralnega plinovoda je 58 kilometrov in poteka skozi Primorsko-goransko in Karlovško županijo. Zasnovan je tako, da je posegov v naravo čim manj, v celotni dolžini pa je umeščen v obstoječe koridorje magistralnega plinovoda Pulj–Karlovac in Jadranskega naftovoda. Trenutno po podatkih nosilca naložbe izvajajo tlačne preizkuse, vrtanje pod železniško progo in avtocesto. Delovni pas je že urejen v celotni dolžini 58 kilometrov, izkopan je jarek v dolžini 48 kilometrov, zvarjenih je že 46 kilometrov cevi, v jarek pa je bilo položenih in zakopanih 36 kilometrov cevi.

Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik uprave podjetja Plinacro Ivica Arar (desno) ob začetku del na plinovodu Bosiljevo-Zlobin. FOTO: Damir Krajač/Cropix

Zunaj koridorja

Po načrtih bo magistralni plinovod Zlobin–Bosiljevo dograjen v drugem četrtletju 2025. Z začetkom njegovega obratovanja se bo sedanja zmogljivost plinovodnega sistema Plinacro povečala z 2,9 na 3,5 milijarde kubičnih metrov letno.

Za preostale plinovode projekta Krepitev plinovodne infrastrukture je podjetje za odseke Zabok–Lučko, Bosiljevo–Sisak in Kozarac–Sisak sklenilo pogodbe za nabavo jeklenih cevi ter pogodbe za dobavo, zagon in vzdrževanje opreme. Prav tako so bili razpisani postopki javnega naročanja za storitve nadzora nad proizvodnjo in dobavo cevi za plinovode Zabok–Lučko, Bosiljevo–Sisak in Kozarac–Sisak ter postopek javnega naročanja storitev strokovnega nadzora za plinovod Zabok–Lučko.

Plinacro pripravlja tudi postopke javnega naročanja za storitve strokovnega nadzora za plinovoda Bosiljevo–Sisak in Kozarac–Sisak ter postopek javnega naročanja za izgradnjo plinovoda Bosiljevo–Sisak in Kozarac–Sisak. Predhodno preverjanje za postopek oddaje javnega naročila za gradnjo plinovoda Zabok–Lučko se je končalo 30. avgusta letos, zdaj bo sledila objava razpisa. V podjetju pričakujejo, da bo celoten projekt Krepitve plinovodne infrastrukture v skladu z načrti mogoče končati sredi leta 2026.

Soglasje Hrvaške in Slovenije glede gradnje plinovoda se je potrdilo tudi v primeru velikega meddržavnega projekta Vertikalni plinski koridor, ki ga razvija sedem držav. Gre za Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Slovaško, Moldavijo in Ukrajino, ki so se združile z idejo o transportu plina iz Azerbajdžana in grških terminalov LNG po obstoječih in bodočih plinovodih v jugovzhodno in srednjo Evropo. Hrvaška in Slovenija k projektu nista pristopili. Hrvaška je svojo plinsko strategijo utemeljila na terminalu LNG, lastni proizvodnji, vključevanju v obstoječe plinske koridorje in gradnji Jonsko-jadranskega plinovoda (IAP) z BiH, Črno goro in Albanijo za sprejem plina iz držav kaspijske regije in Bližnjega vzhoda, ki so bogate s tem energentom.

Dolina vodika

Čeprav so bili prvi meddržavni dogovori o IAP sklenjeni že leta 2016, gradnja ni napredovala. Podatki podjetja Plinacro kažejo, da je za hrvaške odseke IAP velik del dokumentacije že pripravljen. Plinacro je pridobil gradbeno dovoljenje za odseka Dugopolje–Zagvozd in Zagvozd–Ploče. Za odsek od Ploč do meje s Črno goro, to je za odsek Ploče–Dubrovnik–Dobreć, sta bila pridobljena pozitivna odločba o okoljski sprejemljivosti projekta in lokacijsko dovoljenje. Nadaljnji napredek pri gradnji IAP v delu, za katerega je odgovorna Hrvaška, je odvisen od hitrosti priprav na gradnjo odsekov v Črni gori, BiH in Albaniji.

Kar zadeva prilagajanje plinovodne infrastrukture za transport vodika, so priprave nanj povezane s projektom Vodikova dolina severnega Jadrana, ki ga Hrvaška in Slovenija razvijata v sodelovanju z Italijo. Vodikova dolina severnega Jadrana združuje 37 podjetij in ustanov z namenom razvoja inovativnih rešitev za zeleno prihodnost regije. Ta projekt s proračunom 25 milijonov evrov nepovratnih sredstev predstavlja prvo mednarodno vodikovo dolino v Evropski uniji, sofinancira ga Partnerstvo za čisti vodik in je del programa Obzorje Evropa.

V okviru Vodikove doline severnega Jadrana se razvija 17 pilotnih projektov, partnerji so podjetja, univerze, inštituti, partnerstvo pa vodi Holding Slovenske elektrarne. Ključni akterji v panogi iz vseh treh držav bodo razvili pilotne projekte za proizvodnjo do pet tisoč ton zelenega vodika na leto iz obnovljivih virov energije, namenjenega skladiščenju, distribuciji in uporabi energije. Pričakuje se, da se bo približno 20 odstotkov pridobljenega vodika izmenjalo med sodelujočimi državami, kar bo ustvarilo primarni regionalni trg za vodik. Projekt naj bi spodbudil nadaljnje naložbe v tehnologije, povezane z zelenim vodikom, v vrednosti več kot 300 milijonov evrov, namenjene povečanju zmogljivosti proizvodnje, skladiščenja, prenosa in rabe vodika.