Priznanje za inženirko leta 2021 je prejela Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Strokovna žirija jo je prepoznala kot tisto, ki je med tokratnimi desetimi nominirankami največji zgled in navdih mladim za inženirske poklice.

»Vloga žensk v inženirstvu se povečuje, a je njihov delež v primerjavi z moškimi še vedno majhen. Zato je ključno, da dekleta usmerjamo v naravoslovno-tehnične poklice in da tako izkoristimo ves človeški potencial,« je na današnji slavnostni podelitvi, ki jo je v predsedniški palači gostil častni pokrovitelj projekta, predsednik države Borut Pahor, poudarila Nataša Kovačević.

Naravoslovje jo zanima že od malega, starša sta jo pri tem spodbujala, profesorica z gimnazije jo je navdušila za kemijo. Je doktorica kemijskih znanosti, poklicno pot je začela kot mlada raziskovalka na Institutu Jožef Stefan, kjer se je ukvarjala s proučevanjem preprečevanja korozije na kovinah, po končanem doktorskem delu pa se je zaposlila v Kolektor Group.

Dela na oddelku za raziskave, odgovorna je za raziskave in razvoj novih materialov z izboljšanimi površinskimi lastnostmi, ukvarja pa se tudi z razvojem korozijskih zaščit na magnetnih hibridnih komponentah in pogonskih sistemih za avtomobilsko aplikacijo. Želi doseči, da kovine ne bi rjavele.

Na letošnji razpis so podjetja in organizacije prijavili 143 inženirk različnih strok, komisija, sestavljena iz nominirank za priznanje Inženirka leta v preteklih štirih letih, predstavnikov medijev, dijakinj, profesorjev srednjih šol ter predstavnikov organizatorja in partnerjev, je izbirala med desetimi nominirankami.

Pogled na inženirski poklic

Namen projekta, ki v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade in partnerjev poteka v okviru iniciative Inženirke in inženirki bomo!, je navduševanje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Nagovarja predvsem dekleta, spodbuja jih, da bi jih čim več prepoznalo svojo priložnost v tehniških poklicih. Vloga inženirk leta, ne samo zmagovalke, ampak tudi preostalih nominirank je, da s svojimi zgodbami, razmišljanjem, uspehi, vplivajo na dojemanje inženirskega poklica, ki v družbi še vedno velja za moškega.

Medeja Lončar, direktorica Siemensa Slovenija, predsednica uprave Siemensa Hrvaška in direktorica Siemensa Srbija, pobudnica izbora inženirka leta je poudarila razkorak med številom moških in žensk v inženirskih poklicih in spomnila na podatek Svetovnega gospodarskega foruma, da bomo potrebovali skoraj 136 let, da bomo dosegli enakost spolov. »Podatki iz tekmovanj kažejo na enakovredno zastopanost talentov pri fiziki, matematiki, kemiji, biologiji ne glede na spol. Zakaj bi se dekleta kljub svojim talentom odpravila na študij stran od tehničnih poklicev?« je spodbudila k premisleku pri izbiri poklica.

Miha Bobič iz podjetja Danfoss, predsednik projekta Inženirke in inženirji bomo! je poudaril, da moški in ženski poklici ne obstajajo, govorimo lahko le o tem, da so nekateri, ne glede na spol, bolj nadarjeni za tehnične, drugi pa za humanistične ali umetnostne vede. »V nekaterih je klic o tem, kaj želijo postati, zelo kričeč, pri drugih pa je bolj šepet in ti izbirajo poklicne poti na podlagi nasvetov bližnjih. Z različnimi projekti v iniciativi Inženirke in inženirji bomo! želimo prebuditi ta tihi šepet,« je dejal Bobič in poudaril pomen povezovanja tehničnih in družboslovnih poklicev.

Inženirka leta 2020, Jasna Hengović je ob predaji naziva naslednici poudarila, da je inženirski poklic poln priložnosti. »Spremembe, ki se dogajajo na našem planetu, so resne. Skozi zgodovino so prav inženirji spreminjali ter gradili svet in tudi v prihodnje se bo svet ob izzivih obračal nanje. Prihodnost jih potrebuje in zato si močno želim, da bi vsak posameznik lahko uresničil svoje potenciale. Mladim svetujem, da so pogumni, radovedni in da se intuziastično podajo na pot inženirstva, na pot v prihodnost.«

Gostitelj dogodka, predsednik države Borut Pahor je ob koncu prireditve nagovoril inženirje. Kot je dejal, jih svet potrebuje, potrebuje talente, njihovo pripravljenost, da stopijo iz cone udobja, da rešijo probleme, o katerih ostali ne moremo niti razmišljati. »V Sloveniji opažam, da pod naveličanostjo, vznemirjenostjo, utrujenostjo zaradi epidemije vre silovit zagon, podjetij vseh velikosti, zagonskih podjetij, vidim, da se mladi  vračajo iz tujine, da mnogi tja odhajajo zato, da se domov vrnejo bogatejši z znanjem ... Vse to se še skriva pod površjem, a bo Slovenijo predrugačilo. To odpira priložnosti, ki jih ne smemo zamuditi,« je zaključil Pahor.